Anton Martin Slomšek, prosi za nas! Letos mineva 160 let, odkar je 24. septembra 1862 nekaj minut čez pol deveto bl. škof A. M. Slomšek sklenil svoje bogato zemeljsko življenje. Tisti, ki so bili takrat ob njem, so živo slutili, da pravzaprav ni šlo za konec, ampak za začetek nekega novega, polnega življenja v Božjem objemu. Slomšek je bil v času svojega zemeljskega življenja ves zazrt v Boga in v večnost, zato je tudi v najtežjih trenutkih izžareval upanje in optimizem. Tri leta pred svojo smrtjo mu je uspelo življenjsko delo, ko je preselil sedež škofije iz Št Andraža v Maribor. … Slomšek ja na življenje gledal celostno. Bil je stvaren in  skrben dušni pastir, zato je v pridigah večkrat govoril tudi o poslednjih rečeh. Še posebej potem, ko se je vrnil od obiska pri svetem očetu v Rimu, je bila ta misel pri njem še bolj navzoča. Kot da je slutil, da se mu zemeljsko življenje izteka. Znano je tudi, da je večkrat javno in zasebno molil za srečno zadnjo uro. Med drugim v oporoki prosi: »… da bi mi Bog naklonil največjo milost: pred Božjim prestolom posredovati za svojo škofijo.« Prepričani smo, da je Bog slišal in uslišal to njegovo prošnjo in da imamo mi v njem domačega priprošnjika pred Bogom. Slomšek nas uči spoštovati življenje. Slomškova nedelja ni zgolj spomin nanj, ampak želi biti spodbuda, da bi se mu radi priporočali, posebej še v trenutkih preizkušenj. Če se mu bomo priporočali, bomo na zgovoren način izpričali svojo vero v večno življenje in hkrati pokazali na svoje zaupanje v bl. A. M. Slomška in v njegovo priprošnjo. Naši predniki so, kakor bl. A. M. Slomšek, veliko in redno molili za srečno zadnjo uro. Pred smrtjo so želeli opraviti sveto spoved in prejeti sveto popotnico. Na prvi pogled se nam morda to danes zdi samo še lepa preteklost. Mi pa, kot da tega več ne potrebujemo ali pa morda ne zmoremo. Po drugi strani pa čutimo, da smo osiromašeni za pomemben del življenja iz vere, ki naj bi bil za nas vir upanja in tolažbe tudi ob uri slovesa. Z geslom letošnje Slomškove nedelje »Slomšek prosi za nas« tako izpovedujemo svojo vero v večno življenje, v občestvo svetih, v polnost življenja pri Bogu v nebesih in v Slomškovo svetniško priprošnjo iz nebes. (Alojzij Cvikl je mariborski nadškof)