Mesec oktober je kot maj posvečen nebeški Materi Mariji. V maju Marijo častimo s šmarnično pobožnostjo, v oktobru pa z molitvijo rožnega venca. Ta pobožnost je zrasla iz otroške vere preprostih src, pred približno sedemsto leti. Povsod so se je z ljubeznijo oprijeli verniki vseh slojev in vse je obogatila, saj je to čudovita šola življenja s Kristusom, pod Marijinim vodstvom. Praznik sam je nastal po čudoviti zmagi kristjanov nad Turki, leta 1571 v bitki pri Lepantu. Mnogoštevilnejša turška vojska je bila tam poražena, očitno na Marijino priprošnjo.  Izprosila jo je zaupna, množična molitev svetega rožnega venca, ki se je vila iz tisočih src tedanjih kristjanov Evrope. V spomin na to zmago je papež Pij V. določil, naj se vsako leto odslej obhaja praznik »Marije Zmagovalke«, njegov naslednik Gregor XIII. pa je spominski dan preimenoval v praznik »naše ljube Gospe rožnega venca«.

 Tako kot je molitev rešila Evropo pred islamsko nevarnostjo takrat, jo lahko reši tudi danes. Toda, ali je evropsko krščanstvo še zmožno nagniti Božjo Previdnost, da obvaruje evropske vrednote, med katerimi je krščanska vera prva in najbolj temeljna? Na to vprašanje ne bi dajali odgovora, odgovor naj si vsak, ob duhovni in kulturni sliki današnje Evrope, najde vsak sam. Kristjani, ki se zavedamo, da je moč vztrajne in globoke molitve velika, bomo še posebej v tem mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, vsak dan v krogu župnije, v krogu naših družin in tudi osebno kot posamezniki, zvesto in redno molili rožni venec kot priprošnjo za Marijino pomoč v teh zmedenih nevarnih časih, ki jih doživljamo.