Konec cerkvenega leta se naglo približuje, praznik Kristusa Kralja, ki ga bomo obhajali prihodnjo nedeljo, nas bo spomnil, da je Jezus Kristus alfa in omega vsega ustvarjenega. Je začetek in konec tudi našega življenja. Vsak človek je bil v neskončnem Božjem načrtu viden že od vekomaj. Z vsakim od nas ima Bog svoj načrt, ki ga moramo uresničevati po darovih in sposobnostih, nam danih že ob spočetju v materinem telesu. Kako bi človeštvo moglo obstajati in napredovati v gradnji današnjega in prihodnjega sveta, če bi ljudje ne imeli teh darov, s katerimi je vsak posameznik pri tej gradnji postavljen na svoje mesto. – Vsa prizadevanja državnih oblasti morajo v ljudeh te darove odkrivati in razvijati, saj je od tega odvisna prihodnost posameznega naroda. To se dogaja v šolstvu, pri športni vzgoji, šoli za umetnost in še na mnogih drugih področjih, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.

  Toda je še eno področje v našem človeškem življenju, na katerem moramo uvideti Božji načrt. To je področje duhovnosti, področje spoznanja, da prava kvaliteta življenja ni samo v pozornosti do zunanjih stvari, ampak v vsakdanji gradnji človeka, ki bo ustvarjen po Božji podobi: » Prenovite se v duhu svojega uma in oblecite novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.« (Ef 4, ). – V mesecu novembru in še posebej v zadnjih tednih cerkvenega leta nas želi Cerkev spomniti, da bomo za svoje življenje nekoč morali dati odgovor. Naj bo v teh dneh v nas spet bolj prisotna Jezusova prilika o vesoljni sodbi: lačen sem bi, žejen sem bil, bolan sem bil, popotnik sem bil, v ječi sem bil … Čas za popravo grehov in krivic, ki jih v življenju delamo, se bo iztekel ob naši smrtni uri. Do takrat imamo še možnost, da svoje življenje spet usmerimo k Bogu, potem pa bo naša usoda zapečatena! To ni pretnja, ampak dejstvo, o katerem nam je spregovoril sam Odrešenik Jezus Kristus.