Po končanem velikonočnem času v Cerkvi obhajamo še nekaj pomembnih praznikov, med njimi je praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi gotovo najpomembnejši. Na ta dan obhajamo namreč Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega Telesa in Krvi – evharistijo, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažemo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan obvezno udeležimo svete maše. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek, drugi teden po binkoštih. – Izraz EVHARISTIJA prihaja iz grškega glagola »eucharistein, ki pomeni zahvaljevati se. Sveta evharistija je zakrament,  pri katerem je vsebovan Kristus sam, učlovečena Beseda, glavni avtor zakramentov. Sama v sebi je evharistija najprej zakrament ljubezni do ljudi, kot jo označuje tridentinski koncil. Nato je zakrament edinosti Cerkve, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Kristus je pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave. Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces župnijske kateheze, k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo.

 V četrtek, na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, bosta sveti maši ob 7. in 19. uri. Zvečer bo po sveti maši procesija s Svetim Rešnjim Telesom.