Prihajajoči dogodki
Čet, 30 Mar 2017 ob 19:30

Molitvena skupina

Pet, 31 Mar 2017 ob 18:30

Pevske vaje otroškega zbora

Ned, 02 Apr 2017 ob 14:00

Križev pot na Kalvariji

Tor, 04 Apr 2017 ob 18:00

Postni nagovori

Iskalnik
 

Župnikov nagovor - 4.postna nedelja

slep2 Pred nami je 4. postni teden, duhovno podporo za poglobitev našega krščanskega življenja v tem tednu nam nudi današnja Božja beseda, ki smo jo slišali pri sveti maši. Jezus je ozdravil sleporojenega. Ob tem dogodku so se farizeji izkazali kot  izraziti nasprotniki Jezusa, celo ta čudež, ki je bil tako očiten, jih ni odvrnil od njihove hudobije.  V sami evangelistovi pripovedi je vse polno pomembnih besed, ki niso samo opis  tistega dogodka, ampak segajo vse do nas, do konca sveta. Ko so njegovi sosedje videli, kaj se je zgodilo, so hoteli zvedeti, kdo je tisti človek, ki mu je rekel: »Pojdi v Siloo in se umij.« Želeli so ga tudi videti: »Kje je tisti?«

 Osrednje oznanilo tega evangelij je v spoznanju, da je bila potrebna kar dolga pot, ki jo je moral sleporojeni prehoditi, čeprav je doživel čudež, da je na koncu lahko Jezusu rekel: »Verujem, Gospod!«  In še nekaj je pomembno, pri tej njegovi rasti v veri v Jezusa. Po čudežnem ozdravljenju je moral pretrpeti marsikatero nevšečnost, poslušati zmerjanje farizejev, celo vrgli so ga iz hiše, saj jim je sovraštvo do Jezusa zaslepilo oči, da niso hoteli pri tem Jezusu priznati njegovo božanstvo. Samo Bog lahko napravi tak čudež, kakršnega je storil Jezus – to bi moral biti sklep v njihovih srcih, pa do tega ni prišlo.  -  Podobno preobrazbo iz nevere v vero je doživel znani francoski zdravnik Aleksis Carrel.  Mladi zdravnik ni bil veren. Celo nasprotoval je dogodkom v Lurdu, češ, da je vse to prevara Cerkve. Imel je na skrbi neko bolnico Marijo Bailly, ki je imela tuberkulozno vnetje trebušne mrene v zadnji stopnji. Spremljal jo je, na njeno zadnjo željo, v Lurd z namenom, da »razkrinka to sleparijo«. Rekel je, »če ta ozdravi, bom veroval, in še za meniha bom šel«, je dostavil nekoliko v šali. Ko je bolnica prišla iz kopeli, ni bila več tako bleda, dihanje je bilo mirno. V nekaj minutah ji je upadel trebuh. Na vprašanje, kako se počuti, je odgovorila: »Čutim se ozdravljeno«. V bolnišnici je dr. Carrel ugotovil popolno ozdravljenje. Tudi drugi zdravniki so to potrdili. Nekdanja bolnica je živela še do 22. februarja 1937. – Carrel je bil ob nenadnem ozdravljenju zmeden.  S pisano besedo je javno branil čudež, kateremu je bil priča. Zato je moral zapustiti službo na medicinski fakulteti v Lyonu in se preseliti v ZDA. V New Yorku je postal predstojnik Rockefellerjevega medicinskega raziskovalnega instituta. Prejel je l. 1912 celo Nobelovo nagrado za medicino. O veri je zapisal: »Hočem verovati vse, kar nas Cerkev uči. Odgovor vere je neprimerno bolj zadovoljiv kakor odgovor znanosti. » Na koncu življenja je napisal knjigo o svojem spreobrnjenju, dal  ji je naslov »Moje spreobrnjenje.« Toda, do te popolne vere je potreboval dolga leta svojega življenja. – Bil je podoben ozdravljencu v evangeliju, tudi sleporojeni je moral premagati marsikatero trpljenje in nevšečnost, da je na koncu Gospodu lahko rekel: »Verujem, Gospod«.

 Tudi mi prosimo, da bi po mnogih Gospodovih »dotikih« vedno bolj rastli v veri v Jezusa, ki nam edina lahko da smisel in polnost našemu življenju.