Spremenjenje na gori so lahko doživeli samo trije apostoli: Peter, Jakob in Janez. Očitno so bili ti trije najbolj poglobljeni v Jezusovo božansko osebnost, za to pa je seveda vedel le Jezus sam. Bližali so se trenutki drame, ko so Jezusa prijeli, obsodili in usmrtili na križu. Trem apostolom je bilo dano predhodno še enkrat videti Jezusa kot Boga in to zato, da ne bi v trenutkih kalvarijskega sovraštva s strani pismoukov in farizejev, izgubili vere v Jezusovo božanstvo. Gotovo so to sliko imeli globoko zasidrano v svojih srcih, tudi ko so doživljali najstrahotnejše trenutke, ki jih je njihov Učenik moral prestajati. Vendar pa je iz nadaljnega evangeljskega poročila znano, da niso vsi učenci ohranili vere do konca. Peter je Jezusa zatajil, Tomaž ni več verjel, da je Jezus Bog in da je vstal od mrtvih, pa čeprav jim je Jezus velikokrat govoril, kako bo moral trpeti, umreti, a tretji dan bo vstal od mrtvih, dva učenca sta bila nad Jezusom razočarana »mi pa smo mislili, da je On tisti, ki bo rešil Izraela«. Samo učenec, »ki ga je Jezus ljubil«, apostol Janez,  edini od apostolov, je ostal pod križem tudi v trenutkih, ko je Jezus umiral. 

 Kaj nam vsi ti dogodki govorijo? Govorijo nam, da naša vera v Jezusa ne more biti trdna, če ni podprta od Svetega Duha. Vera je milost! Tudi učenci so šele po prihodu Svetega Duha zaživeli povsem novo življenje. Nič več ni v njih bilo strahu ali dvomov, popolnoma so svoje življenje darovali za oznanjevanje evangelija, evangelija, po katerem živimo tudi mi in bo ostal kot Živi Jezus v svoji Besedi do konca sveta. -  Naj tudi nas Sveti Duh potrdi v naši veri, da nas poganska miselnost današnjega sveta ne bo mogla odvrniti od Jezusa.  Še posebej pa prosimo, naj jo Sveti Duh podeli našim birmancem in birmankam. Oni so tisti, ki bodo v našem narodu prenašali to vero novim rodovom.