Onkraj pravičnosti. V priliki o delavcih v vinogradu je treba biti pozoren na to, kar naj bi bilo prikazano: da Bog v svoji svobodni dobroti prav lahko prekorači mero pripisane mu pravičnosti, in to tudi kar naprej počenja. Poudarjena je svoboda: »Ali s svojimi stvarmi me smem storiti, kar hočem?« In prav tako tudi dobrota: »Ali je tvoje srce hudobno, ker sem jaz dober?« Priliko gotovo lahko prenesemo na judovstvo in poganstvo: Judje so delali od zgodnjega jutra, pogani so prišli šele okrog enajste ure. A dejansko oboji prejmejo plačilo po svobodni in čezmerni Božji dobroti, kajti cela zaveza z Izraelom je bila izraz svobodnega in obilno dobrega Božjega ravnanja. Toda prilika je pomembna za vsak čas in vsako ljudstvo, ki hoče razumeti osnovno Jezusovo misel. Bog vedno prekorači raven navadne distributivne pravičnosti, zato v Kristusu zahteva, da delamo enako: »Zato vam pravim: če vaša pravičnost ne bo večja kakor pismoukov in farizejev, nikoli ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 5,20). (Hans Urs von Balthasar, 107) Blaženi škof Anton Martin Slomšek je kar najbolje poskrbel za zaupane mu ljudi in področja. To ga je izoblikovalo v zanesljivega pastirja in učitelja, kulturnega delavca in narodnega buditelja. Odlikoval se je po vztrajnosti, modrosti, previdnosti in zaupanja v Boga. Pred seboj je imel jasen cilj: Vse v večjo čast Božjo in zveličanje duš. Trdno je bil prepričan, da bo večja izobrazba pomagala k boljšemu življenja. Omiko pri preprostih ljudeh je gradil preko Mohorjeve družbe. Blaženi Anton Martin Slomšek, bodi kot zavatnik nove evangelizacije tudi naš vzornik, sopotnik in priprošnjik v sedanjem iskanju skupne poti za življenje po evangeliju. (Alojz Kačičnik, župnik v župniji Videm – Krško)