Včeraj smo vstopili v najlepši mesec leta, v mesec majnik, kot so mu rekli naši predniki. Najlepši je iz več razlogov. V tem mesecu se narava čudovito prebudi in obda s pisanim cvetjem, temperature se dvignejo in nam ustvarijo prijetno počutje, predvsem pa je maj najlepši mesec, ker je posvečen Božji Materi Mariji, ki jo ves mesec častimo s šmarnicami. Šmarnice so slovenska posebnost, v taki obliki jih poznamo samo Slovenci.

 Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo imenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. Tudi pri nas v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli. Prve šmarnice so imeli v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka, leta 1851. Majska ljudska pobožnost v čast Materi Božji je dobila ime šmarnice po naslovu šmarnic Janeza Voljčiča iz leta 1855. Branje je imelo preprost naslov »Šmarnice Mariji, naši Materi darovane«.Ime pobožnosti tako izvira iz imena cvetlic, ki maja najlepše cvetijo in dišijo, in so jih prinašali k Mariji, po nekaterih virih pa bi lahko bilo povezano tudi z Marijinima praznikoma, ki so ju ponekod imenovali tudi veliki in mali šmaren. Šmarnice smo Slovenci hitro vzeli za svoje. Sprva so se verni ljudje vsak dan zbirali v kapelicah in znamenjih v svojih domačih vaseh. Zadnji majski večer pa so se zbrali ob kapelicah v večjem številu in v procesiji odšli k sklepni pobožnosti v župnijsko cerkev. Prav v času razširjanja majske pobožnosti je slovensko slovstvo dobilo največ nabožnih pesmi. Te so začeli zbirati v zbirke in jih izdajali v obliki pesmaric. Velik zagon je bil tudi na področju besedil. Nemogoče je našteti vse šmarničarje – pisce besedil. Ob opisovanju Marijinih kreposti so se pisci največkrat dotaknili Marijinih božjih poti in splošnih verskih vsebin. Letos bodo šmarnice potekale ravno v tej smeri. Vsak dan se bomo na prijeten način ob kratkih sestavkih seznanili z eno slovenskih Marijinih božjih poti. Ni naroda , ki bi imel na tako majhnem ozemlju in tudi številčno tako majhnem, tako množino Marijinih romarskih cerkva. -  Hvaležni smo našim prednikom, ki so z veliko vero postavili ta čudovita znamenja slovenske vernosti in ljubezni do Božje Matere Marije. Čas, v katerem živimo hoče marsikatere vrednote uničiti, brezbožni ateizem, ki tako zelo vlada tudi med nami Slovenci, zastruplja tudi nas in zlasti našo mladino. Ponovno naj poudarim veliko in nadvse pomembno vlogo družine pri verskem oblikovanju otrok.

 Dragi starši, dragi stari starši! Potrudite se v tem mesecu in skupaj z otroki vsak dan ustvarite v domačem domu ob večernih urah vzdušje, ki bo posvečeno molitvi in vsakič tudi kratkemu branju šmarničnih sestavkov. Te dobite v knjigarnah Ognjišča (v Kranju), ali v knjigarni Salve-ja na Rakovniku, in škofijski knjigarni Metropolitana ob škofiji. Človek mora dobiti hrano za vse razsežnosti svojega bitja, za telo, za duha in tudi za svojo dušo. Kaj pomaga, če si mladi v fitnesih s pogansko vnemo oblikujejo svoja telesa, če ne poskrbijo tudi za oblikovanje svojega duha in tudi svojega duhovnega življenja. Imejmo v svoji zavesti, še zlasti v tem lepem Marijinem mesecu, Jezusove besede, s katerimi je zavrnil skušnjavca v puščavi in rekel: "Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust." (Mt 4, 4)