Ožji župnijski sodelavci

ŽPS šteje 15 članov, od katerih smo nekateri voljeni s strani faranov, tako, da so zastopane tudi vse podružnice, nekateri predstavljamo različne skupine, ki delujejo v naši župniji, imamo tudi predstavnika gospodarskega sveta in še nekatere požrtvovalne župljane, ki jih je predlagal g. župnik. Sestajamo se enkrat mesečno.

Srečanja začnemo z molitvijo, nadaljujemo pa s predstavitvijo mesečne teme, ki ji sledi pogovor. Vsako leto obravnavamo posebno temo, ki je pripravlja urad za laike v ljubljanski nadškofiji.

V letu vere, z željo po prenovi naše vere, sledimo smernicam pri pripravi Slovenskega pastoralnega načrta "Pridite in poglejte". V drugi polovici srečanja se ukvarjamo bolj s tehničnimi zadevami, pripravami na razne praznike in druge dogodke ter obravnavamo probleme, ki jih na srečo ni prav dosti. Z gospodom župnikom zelo lepo sodelujemo.

V naši župniji imamo zaenkrat en stalen pevski zbor (MePZ sv.Urh) .
Poleg tega v okviru Oratorija deluje še 'oratorijski pevski zbor'

Vsi si želimo, da bi dobili podmladek, zato vabimo k sodelovanju
- mladino, da ustanovimo mladinski pevski zbor
- otroke in njihove starše, da ustanovimo otroški pevski zbor.

ZAPOVEDI CERKVENIM PEVCEM

  1. Pridi pravočasno v cerkev in počasti Jezusa!
  2. Poj pobožno, Bogu v čast!
  3. Poslušaj božjo besedo!
  4. Rad prejemaj sveto obhajilo!
  5. Tudi tvoje življenje naj bo slavospev Bogu!
  6. Rad sodeluj pri ljudskem petju!
  7. Prihajaj redno in točno na pevske vaje!
  8. Pazi na muzikalije!
  9. Za lep glas bodi Bogu hvaležen!
  10. To izvršuj – Bog je tvoje plačilo!

Misli iz svetega pisma

Pojte Bogu, igrajte njegovemu imenu, poveličujte njega, ki jezdi skozi puščavo;
ime mu je GOSPOD, vriskajte pred njegovim obličjem. 
(Ps 68, 5)

Pojte GOSPODU novo pesem, pojte GOSPODU, vsa zemlja!

Pojte GOSPODU, njegovo ime slavite, oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje! 
(Ps 96, 1-2)

Ne stresaj besed med petjem, ne modruj o nepravem času.
(Sir 32, 4)

Skupina pritrkovalcev iz župnije Smlednik, je zanimiva, ker jo v osnovi sestavljajo predvsem člani iz ene same rodbine. Naš pok. oče Maks Bonča je imel 6 otrok ( fantov), njegova sestra Marija ( por. Zupan) pa tudi 6 (3 fantje) in prav vsi moški iz te rodbine smo postali pritrkovalci. Vzornik nam je bil naš oče in pa njegov stric Drešar Jakob iz Repenj, ki je že takrat poznal vse zvonove daleč naokoli, tudi po njihovi sestavi glasu in po ubrani kolavdaciji. Starejši fantje Ivan, Andrej in Tine ( Tine je že pok.) so se že tudi v mladih letih udeleževali pritrkavanja v drugih zvonikih v naši širši okolici.

Za njih tudi lahko zapišem, da v zvonike zahajo že nad 60 let! Mlajši člani te skupine Joža, Pavel, France in bratranci Joža ( tudi že pokojni ), Janez in Stane pa smo s temi nastopi še bolj intenzivno nadaljevali in s tem širili in predstavljali to zvrst glasbe tudi po tistih zvonikih, kjer je šlo to počasi v pozabo. Nato so se nam pridružili novi člani: Rozman Jože, Marko Kumer, Čarman Andrej, Rozman Gašper, Vovk Miha, Blaž Kumer in članica Jenko Marija. Po poklicu ni nihče izmed nas glasbenik. Smo člani KUD-Smlednik – sekcija pritrkovalcev. Pritrkavamo ob vseh cerkvenih praznikih, ob večjih praznikih, to je žegnanje, celodnevno češčenje, sv. birma ali kaka obletnica gremo tudi »dan pritrkavati«. To pomeni, da začnemo pritrkavati 15 min. predno se zdani.

Pritrkavamo tudi ob drugih praznikih, kot je 1. maj, 7. Julij – občinski praznik, za slovenski kulturni praznik, pred dnevom državnosti, za poročno mašo, kadar se kdo od zvonarjev ženi, ali kadar smo odhajali k vojakom. Vsem pritrkovalcem, pa pritrkavamo tudi ob zadnjem slovesu, to je ob pogrebu.

Zvonarjem in pritrkovalcem ob pogrebu zvonimo ročno, tako da zvonove poganjamo z vlečenjem za vrvi, ( kot smo to pokazali na miniaturne zvonove ob otvoritvi sv. prvenstva v poletih 2010 v Kranjski gori), kar je dobro, da se to znanje ne bi pozabilo, ker se redno zvonjenje zaradi elektrifikacije ne uporablja več.

Ročno zvonimo tudi ob dnevu mrtvih.Od mnogih nastopov, nam bodo najbolj ostali v spominu:Slovenski božični pozdrav Dunaju, ( to je bilo na dan pred plebiscitom 1990), v cerkvi Votivkirche; v največji Avstrijski božjepotni cerkvi Mariazell; ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v ljubljanski stolnici, (posebnost tega pritrkavanja je, da se pritrkava v dveh zvonikih) in pa drugi obisk papeža Janeza Pavla II. v Mariboru, kjer smo pritrkavali na samem prireditvenem prostoru na Betnavi,  na srečanju: Kristus. Upanje Evrope na letališču v Mariazell-u in na srečanju srednje evropskih narodov v Kupresu v Bosni, kjer smo pritrkavali na prireditvenem prostoru, na iste zvonove kot v Mariazell-u, saj so bili le ti takrat podarjeni s strani sedmih evropskih držav Bosni in Hercegovini.

Veseli nas, da je pritrkavanje dobilo mesto med cerkveno glasbo in da so predstavitve pritrkavanja in zvonjenja v mnogih župnijah opogumile mladino, da se zopet navdušuje za to zvrst glasbe.

Za pritrkovalsko skupino
Franc Bonča

Fotografije iz snemanja Sozvočja Slovenije, za namenom izdaje zgoščenke
na temo: Ljudska glasba na Slovenskem in srečanja pritkovalcev v Crngrobu
(fotografije je prispevala mlada fotografinja Ane Kus)

Branje božje besede je eno najzahtevnejših nalog pri bogoslužju, pa tudi velika čast in odgovornost. V naši župniji je že večdesetletna tradicija, da mašna berila beremo laiški bralci – tako ob nedeljah in praznikih kot med tednom.
Za razpored nedeljskega in prazniškega branja skrbita dve faranki: Marjanca Podviz iz Zbilj za jutranje in Joži Kumer za dopoldanske maše oz. večerne ob praznikih, ob delavnikih pa se za branje dogovorimo neposredno pred mašo.

Bralci Božje besede v naši župniji, kot tudi v drugih župnijah, smo oznanjevalci Božje besede in ne zgolj tisti, ki besedilo preberemo, zato moramo biti dobro pripravljeni. Branje Božje besede je veliko poslanstvo, je služba na poti k svetosti in je čast.

Dobrodošel še kdo v službo bralca Božje besede. Talentov je tudi v naši župniji veliko, le izkopati jih moramo. Kar korajžno.

Razpored bralcev za branje Božje besede

Večkrat je bilo že predlagano, da bi se naredil razpored za ves mesec, vendar kaže, da za zdaj čas za to še ni dozorel. Vsekakor je za to, da bi razpored res obveljal, treba natančno premisliti, ali bom takrat pri maši v domači župniji, tako da lahko res potrdim, da bom na določeno nedeljo ali praznik lahko prebral mašno berilo. Potem ko obljubim, se je treba seveda potruditi, da obljubo izpolnim, za kar so potrebne osebnostna zrelost vsakega posameznika, živa vera in volja, delati za skupno dobro.

Najpomembnejša pri vsem pa je zavest, da z branjem berila pri maši posredujem Božjo besedo, ki predstavlja hrano za duhovno življenje in usmerjanje, kako se v življenju odločati.

Priporočena navodila za pravilno branje Božje besede

Bralci beril se morajo zavedati, da pri bogoslužju ni nastopanja. Tehnično gledano bralec Božjo besedo bere, z vidika liturgije pa jo oznanja sebi in zbranim vernikom. Zato je dobro, da se vsi bralci ravnajo po navodilih, ki so v veljavi v večini slovenskih župnij.

Branje Božje besede

  • Pomemben je že prihod k ambonu. Če bralec na poti prečka oltar, se ustavi in obrne proti oltarju in srednje globoko prikloni. Poklek ni potreben. Ob prvem koraku bralca si ljudje že ustvarijo mnenje. Razpoloženje, ki je v bralcu, uravnava njegov korak in držo telesa. K ambonu pristopi s ponižnostjo v srcu in z dostojanstvenim korakom.
  • Ko pride bralec pred ambon, je priporočljivo, da z očmi preleti besedilo in vzpostavi stik z Božjo besedo, počaka, da verniki sedejo (zlasti pri prvem berilu) in s pogledom vzpostavi stik s poslušalci. Zatem pa trenutek tišine, ki poveča zbranost.
  • Bralec najprej prebere samo podnaslov (Berilo iz …), potem pa še odlomek iz Svetega pisma. Naslov in številka berila (Prvo berilo, …) ne predstavljata Božje besede in služita le kot informacijo bralcu pri pripravi na branje, zato ju ne prebere.
  • Bralec mora poskušati dojeti sporočilo odlomka. Da bodo sporočilo razumeli tudi poslušalci, mora odlomek prebrati tako, da bo razumljiv. Zato je potrebno besedilo razčleniti v vrednostne razrede: bistveni del besedila, pomemben del besedila in manj pomemben del, dodatki.
  • Pomembno je, da branje ni preglasno niti pretiho. Pri glasnem branju je potrebno paziti na razločnost in razumljivost. Razločnost zadeva izreko, razumljivost pa smisel. Glas naj bo naraven, bralec naj ga ne spreminja ali ponareja. Poskrbeti je potrebno za dognanost govorice celotnega obraza, posebej ustnic in oči, ki naj jih bralec večkrat upre v navzoče, da z njimi vzpostavi povezavo.
  • Po končanem branju odlomka bralec pogleda poslušalce, trenutek tišine in izreče zaključno besedo: »To je Božja beseda ali Poslušali smo Božjo besedo, ipd.» nato počaka, da verniki odgovorijo, se počasi obrne in se vrne na svoje mesto. Če na poti prečka oltar, se srednje globoko prikloni in nadaljuje pot. Pri prečkanju oltarja ne poklekamo.


Povzeto iz F. Košir: Kratka navodila bralcem Božje besede.

Berila so razdeljena na leta A, B in C ter leto I in II.

Razdelitev beril je potrebna zato, da se v nekaj letih zvrstijo vsi pomembni svetopisemski odlomki. Tukaj so pomembni tudi evangeliji, da ne bi vsako leto poslušali istih odlomkov.
Tako je nedeljska Božja beseda razdeljena na tri leta: A, B in C. Berila med tednom pa so razdeljena na leto I in II. Leto I pomeni neparna leta ( 2001, 2003…2011 ),  leto II pa pomeni parna leta ( 2000, 2002…2010 ). Branje psalma je tudi pomemben del besednega bogoslužja. Psalm je Božja beseda, ki se navezuje na obe berili in evangelij.

Cerkveno leto: navadno leto 2011
berila ob nedeljah: leto A
v adventnem času: leto B
berila ob delavnikih: leto I


Cikli:
2011 - Leto A, Leto I
2012 - Leto B, Leto II
2013 - Leto C, Leto I
2014 - Leto A, Leto II
2015 - Leto B, Leto I

Berila so objavlejna tudi na spletni strani narodnega svetišča na Brezjah.

© Copyright 2024 by župnija Smlednik. Izvedba: župljani Smlednika in Trboj
crossmenuchevron-down