predavanje p. Branka Cestnika na 3. postno nedeljo za Župniji Smlednik in Trboje.
V sklopu letošnjega jubilejnega leta, ko Župnija Smlednik praznuje 350. obletnico ustanovitve, in v letu priprave na sveti misijon župnij Smlednik in Trboje, ki bo potekal letos v začetku mesec oktobra, smo župljani in župljanke obeh župnij na 3. postno nedeljo (8. 3. 2026) prisluhnili predavanju patra Branka Cestnika z naslovom Stare herezije v novi preobleki. Predavanje je bilo v Špelkini vili na Starem gradu nad Smlednikom. Predavanja se nas je udeležilo kar lepo število poslušalcev, skupaj okoli 40. Skozi predavanje smo na različnih primerih, tako iz daljne kot bližnje preteklosti videli, da imajo stare herezije danes nova imena, vendar so enako nevarne kot nekoč. V sodobnih družbah se pogosto pojavljajo v prenovljenih, pogosto racionaliziranih ali ideoloških preoblekah, največkrat pa v podobah lažnih bogov. Kot je zapisal belgijski teolog Adolphe Gasche, ki ga je p. Branko Cestnik citiral v predavanju, so lažni bogovi lažni ne toliko zato, ker potvorijo Boga, temveč zato, ker potvorijo človeka. Še največkrat poudarjajo utopično težnjo po ustvarjanju t. i. novega sveta ali »nebes na zemlji«. Izmed vseh teh starih herezij v novih preoblekah, ki nam jih je predstavil p. Branko Cestnik, bi izpostavil tri. Prvo je mogoče prepoznati v modernih oblikah gnosticizma, npr. raznih današnjih gibanjih, ki poudarjajo odrešenje človeka ali sveta prek spoznanja. Ena izmed najnevarnejših herezij današnjega časa, ki se je oblikovala iz prej omenjenih gibanj, je t. i. teorija spola, ki spol dojema kot družbeni konstrukt in ne pristaja na tezo, da obstajata le moški in ženski spol. Spol ni le biološko določen, ampak ga oblikujejo vzgoja in okolje. Med moderne oblike gnosticizma spadajo tudi ideje o umetni inteligenci, biotehnologijah in genetskem inženiringu. Naslednja izmed starih herezij v novi preobleki je za današnje kristjane pelagijanstvo, ki je ime dobilo po britanskem menihu in teologu Pelagiju, ki je živel v 4. stoletju našega štetja. Pelagij je učil, da je človeška narava dobra, da se človek v stiski lahko reši le z lastnim trudom, z dobrimi deli in da pri tem ne potrebuje Božje milosti. Kristjani pa se ne smemo predati tej miselnosti, češ da je samo človek svoje sreče kovač, ampak moramo verjeti, da nam na poti življenja pomaga tudi Božja milost. Primeri Božje milosti so zakramenti (krst, spoved), osebna vera, premagovanje preizkušenj, notranji mir, Marijina vloga in vsakodnevna duhovna moč za življenje. Kot zadnjo izmed starih herezij v novi preobleki, ki preti sodobnemu človeku in tudi nam, kristjanom, je omenil odtujevanje drug od drugega, ki navsezadnje lahko v skrajnem primeru vodi tudi v izgorelost ali zasvojenost človeka. Pater Branko Cestnik nam je pojav odtujevanja prikazal na primeru, da je človek pred 20, 30 leti, ko je šel na sprehod, na sprehodu užival v naravi, lepem vremenu, srečanju z znancem in pogovoru z njim. Skratka, na sprehodu je gojil odnos s sočlovekom in naravo. Potem se je odločil, da bo med sprehodom šel še v trgovino in nakupil živila, da mu ne bo treba kasneje iti še enkrat v trgovino. Petnajst, deset let nazaj so na trg prišli mobilni telefoni in kasneje aplikacije in se je človek odločil, da bo na sprehodu pregledal vse mogoče novice, aplikacije in podobno. Ne gre več v trgovino, ampak po telefonu naroči hrano po aplikaciji in mu jo pripeljejo. Ko sreča sočloveka na sprehodu, ga ne vidi niti ne pozdravi, saj je zatopljen v ekran mobilnega telefona pred seboj. Skratka, sodobni človek in tudi sodobni kristjan si nalaga vedno več in več stvari, pozablja pa na sočloveka, na naravo, na odnos z njima. V skrajnem primeru lahko tako ravnanje človeka vodi v izgorelost in zasvojenost. Naj zaključim članek s vprašanjem, kako se ubraniti pred starimi herezijami v novi preobleki? Verjetno s tem, da najprej premagamo strah pred nevarnostmi, ki jih prinašajo današnji lažni bogovi, upremo pa se jim z besedami: »Ne boj(-te) se,« s katerimi je tudi Jezus vedno znova in znova spodbujal svoje učence. Bral sem, da je papež Frančišek pred nekaj leti dejal, da je strah eden od največjih sovražnikov krščanskega življenja. Rekel je tudi, da se moramo pogumno z besedo in argumenti upreti tistim, ki želijo utišati Božjo besedo tako, da bi jo osladili ali razvodenili. Prav tako nam je papež Frančišek položil na srce, da ne smemo v stiski in težkih trenutkih imeti občutka, da nas je Bog zapustil, da ostaja daleč stran od nas in da se ne odziva, ampak moramo verovati v Božjo milost. (Janko Jelenc)
