V soboto, 1. junija 2024, smo verniki iz župnij Smlednik (37) in Trboje (49) poromali v kraje, kjer je živela Božja služabnica Magdalena Gornik. Iz vsake fare se nas je nabralo skoraj za cel avtobus. Krenili smo ob osmih zjutraj. Najprej je župnik povedal nekaj informacij in dal nekaj navodil, nato smo zmolili veseli del rožnega venca, marsikaj smo si tudi povedali in tako smo prispeli do cerkve Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti pri Sodražici, kamor je Magdalena večkrat poromala in v njej imela tudi zamaknjenja. Najprej nam je br.
Marjan povedal nekaj o cerkvi in njeni zgodovini:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_Marijinega_vnebovzetja,_Nova_%C5%A0tifta.
Predvsem je poudaril zaslugo rezbarja, ki je izdelal oltarje, saj jih je delal 25 let. Povedal je, da je to njegovo življenjsko delo. V tej cerkvi smo imeli tudi sveto mašo; petje so vodili mladi pevci iz Trboj, od tam so bili tudi ministranti. Župnik nas je v pridigi spodbujal k popolni izročitvi Jezusu. Po maši smo se odpeljali v Sodražico, kjer smo si imeli kosilo – kar ob župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene, potem smo si pa cerkev še ogledali. O njej nam je nekaj povedal tamkajšnji župnik Franc Bizjak, nekako naš sosed, saj je doma v župniji Mavčiče. V župniji Sodražica je kot župnik in dekan deloval tudi škof Stanislav Lenič, čigar spomenik stoji ob cerkvi med spomenikoma literarnemu zgodovinarju dr. Ivanu Prijatelju in kiparju Francetu Goršetu.
Avtor vseh treh kipov je kipar Mirsad Begić. Farani Sodražice pa se tudi hvaležno spominjajo župnika Frančiška Travna, doma iz Valburge, ker jim je prenovil in povečal farno cerkev. Njegovi nasledniki so delo dokončali, da sedaj predstavlja prostoren in okusno urejen Božji hram. Iz Sodražice smo odšli na Goro. Najprej smo šli na pokopališče k Magdaleninemu grobu, kjer so zapeli pesem o Magdaleni Gornik, nato pa v podružnično cerkev Marije Snežne, kjer je bila Magdalena krščena; kot je bila takrat navada, prav na dan rojstva 19. julija 1835. V cerkvi smo zmolili litanije Matere Božje, nekaj o Magdaleni pa nam je povedala avtorica slikanice o njej Nataša Rupena.
Pričevala pa je tudi o svojem spreobrnjenju. Vzgojena je bila v družini, kjer je vladalo sovraštvo do Boga in vere, Bog pa jo je iskal, kot išče vsakega človeka, in pustila se mu je najti. Iz cerkve smo poromali še malo niže na travnik, kjer stoji križ na mestu, kjer se je Marija prvič prikazala Magdaleni in jo vprašala, ali ljubi Jezusa, in Magdalena ji je odgovorila: »Jaz mislim.
Vendar pa on najbolje ve, ali ga ljubim.« Pot proti križu pa je bila pravo romanje, saj smo molili rožni venec.
Hvala župniji Trboje za glasbeno popestritev. Vrnitev proti domu je bila bolj sproščena, saj smo se pogovarjali in slišali kar precej šal … (Marjeta Žebovec)
