Smledničani velikemu rojaku Jakobu Aljažu | Družina – vsak dan s teboj
Župnija Smlednik je v okviru dogodkov, s katerim bo v letu 2025 obeležila obhajanje 180. letnice rojstva duhovnika in domoljuba Jakoba Aljaža, v petek, 9. maja, organizirala okroglo mizo o Jakobu Aljažu z Dušanom Škodičem in Petro Bandelj. Okrogla miza je potekala v dvorani Kulturnega društva Smlednik.
Dušan Škodič je eden najbolj znanih slovenskih planinskih piscev. Doma je iz Svetij pri Medvodah in je član odbora Planinskega vestnika, v katerem redno objavlja članke o zgodovini slovenskega planinstva in alpinizma. Napisal je že vrsto knjig in člankov, ki obravnavajo planinsko tematiko, zadnjo knjigo z naslovom Triglav je naš pa je napisal ob 130-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, danes Planinske zveze Slovenije. Knjiga je izšla v letu 2023, izdala jo je Planinska založba, ki deluje v sklopu Planinske zveze Slovenije.
Petra Bandelj prav tako prihaja iz Medvod in je ta večer prevzela vlogo voditeljice okrogle mize.
Rdeča nit pogovora med Dušanom Škodičem in Petro Bandelj je bila zgoraj omenjena zgodovinska monografija Triglav je naš, ki pa nam ne ponuja le suhoparnih zgodovinskih podatkov o ustanovitvi in delovanju organiziranega slovenskega planinstva od leta 1893 do danes, ampak nam poleg neštetih planinskih zgodb, s katerimi je bil povezan ali neposredno vključen Jakob Aljaž, naniza tudi zgodbe znanih prednikov, n.pr. od duhovnika in alpinista Valentina Staniča do Juliusa Kugya, ki je bil znan botanik in raziskovalec Julijskih Alp. Spomnimo, da je 15. aprila, 2025, minilo natanko 130 let, ko je Jakob Aljaž za en goldinar kupil vrh Triglava in 7. avgusta, leta 1895, tam postavil Aljažev stolp, ki še danes predstavlja ponos slovenskega naroda in simbol slovenstva.
Med vsemi podatki, informacijami, zgodbami in slikami, ki smo jih slišali in videli ta večer, je mogoče ena izmed najbolj pretresljivih stara slika deklice na naslovnici same knjige Triglav je naš, ki veselo kraca po poškodovanem in počečkanem Aljaževem stolpu. Slika je nastala po prvi svetovni vojni in po razpadu Astro-Ogrskega cesarstva in po besedah Dušana Škodiča simbolizira takratno nestrpnost, realno stanje tedanjega slovenskega planinstva in politično situacijo na Kranjskem, ki se je takrat iz doline žal preselila tudi v gore. Namreč, Slovenija je bila pred letom 1918 še del Avstro-Ogrskega cesarstva in del takratnih slovenskih pomembnežev in politikov je bolj podpiralo ideje takratnih Nemcev, medtem ko so bili na drugi strani slovenski domoljubi, ki so se trudili in v marsičem tudi uspeli, da je slovenska ideja takrat prodrla in se uveljavila. Med te zadnje štejemo tudi Jakoba Aljaža.
Žal lahko zgoraj opisano nestrpnost vidimo tudi danes, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu. Konflikti na vojnih območjih po svetu (v Ukrajini, Gazi, Afriki in drugod) se ne ustavijo, medijsko lahko zasledimo čedalje več pisanja o vojni in/ali pripravljanju na njo. Upam, da bodo trenutno najbolj izpostavljeni svetovni voditelji držav in svetovnih organizacij ter mediji premogli dovolj daru modrosti, daru umnosti, daru vednosti in daru strahu božjega, da zgoraj omenjene konflikte končajo, da se zlo konča in da zavlada mir. Ker smo v velikonočnem času in pričakovanju Binkošti, je naša naloga, da jih pri tem podpremo s prošnjami in molitvijo za darove Svetega Duha.
Zapisal: Janko Jelenc
