Srečanje bolnih in ostarelih |
PRELEP BINKOŠTNI PRAZNIK ZDRUŽEN S POPOLDANSKO SVETO MAŠO ZA STAREJŠE
Lepi in prijetni so občutki, ko zaslišimo pritrkavanje zvonov v fari … Imamo srečo, da imamo pritrkovalce, ki so po svojem stažu že tradicija in stalnica našega prelepega kraja. In hvala Bogu se nadaljuje tudi z mladim rodom.
No in to lepo zvonenje se je slišalo tudi na sam praznik Binkošti. Lep in prazničen dan smo združili s sveto mašo za starejše in bolne ter druženje z njimi.
Pri sveti maši, kjer je bila tudi možnost bolniškega maziljenja, je poleg našega župnika g. Tomaža Nagodeta, sodeloval tudi gospod Rojc iz Ljubljane.
Po končani sveti maši pa smo se skupaj z njimi srečali v našem kulturnem domu. Za popestritev smo jim uprizorili skeč, ki nam ga je v ta namen odstopil g. Silvo Sirc iz Adergasa. Sledila je pogostitev, za kar so poskrbele zares pridne roke sodelavk župnijske KARITAS.
Zelo prijetno pa je bilo predvsem druženje ob pogovoru …
Vedno in povsod nam še kako prijajo lepe in prijazne besede vzpodbude, ki nam polepšajo naše samotne urice … so nam povedali zbrani, s katerimi smo prijazno poklepetali. Vsi skupaj smo s pomočjo našega župnika, ki ima izreden posluh za lepo petje, zapeli nekaj lepih ljudskih pesmi.
Ponovno se je izkazalo, da so v življenju prav majhna dejanja pozornosti in ljubezni tisto najpomembnejše …
Razšli smo se z željo, da se naslednje leto spet srečamo in združimo prijetno s koristnim.
Zapisala Milena Stare
Hvala Bogu, da se romanja lahko udeležimo, da nam zdravje dopušča, da si lahko ogledamo prelepe kotičke te naše male Slovenije. In če je vreme lepo, je vse še toliko lepše …
In tako smo se tudi v naši fari v soboto, 13. oktobra zbrali zgodaj zjutraj pri naši lepi in mogočni cerkvi Sv. Urha v Smledniku. Bili smo dobre volje skupaj z našim g. župnikom Kralj Rafkotom in v prijetnem pričakovanju lepega romanja v majhno vasico Svetina s cerkvijo posvečeno Mariji Snežni nad Celjem, kamor smo se namenili. Na začetku samega romanja smo vsi skupaj zmolili za srečno vožnjo in se nato prepustili vzdušju in vožnji sami.
Kot prvo zanimivost, smo si ogledali Teharje in se z molitvijo spomnili vseh žrtev.
Pot smo nadaljevali proti Celju in Štoram. Vzdušje v avtobusu je bilo prijetno in sproščeno, vreme lepo … In ko smo se začeli vzpenjati v hrib nas je narava začela prevzemati s svojimi lepotami jesenskih barv. Od daleč se nam je na planoti majhne prelepe hribovske vasice, ki leži na 783 m nadmorske višine, prikazala cerkev Marije Snežne, kjer smo imeli Sveto mašo. Po maši smo prisluhnili g. Tonetu Zimšku, ki nam je prijazno opisal samo zgodovino cerkve s 15. stoletja, katere posebnost sta prav gotovo osmerokotni zvonik in obrambni stolp. V cerkev so se namreč ljudje zatekali tudi pred Turki. V bližini cerkve se nahaja kapela, prav tako iz 15. stoletja, katero prav sedaj obnavljajo.
Nad vasico pa mogočno v vsej svoji lepoti stoji Almin dom, posvečen Almi Karlin, znani svetovni popotnici, novinarki, pisateljici in prevajalki, ki je menda govorila 11 jezikov. In prav na ta dan so v vasici sami potekali tako imenovani »Almini dnevi«. Na stojnicah pred cerkvijo smo si tako lahko kupili in poskušali dobrote domačinov.
Po kosilu V Alminem domu smo se zadovoljni s postrežbo in lepimi občutki odpeljali nazaj proti Celjskemu gradu, kjer nas je s svojo zgodovinsko razlago navdušil Nejc Smole.
Pot smo nadaljevali proti Litiji in naprej na grad Bogenšperk, ki je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem. V njem je živel in deloval tudi Janez Vajkard Valvasor, ki je napisal »Slavo vojvodine Kranjske, natisnjeno leto 1689 v Nuerenbergu. Tam smo si pod vodstvom ogledali tudi nekaj muzejskih zbirk, kot so njegova delovna soba, pa Bakrotiskarno, Lovsko sobo, knjižnico …
Skratka prepolni prelepih doživetij smo se po dolini Temenice odpeljali proti Ivančni Gorici in naprej v Ljubljano. V Smlednik smo prispeli veselo razpoloženi in odločeni, da se naslednjega romanja prav gotovo spet udeležimo. Milena Stare, Smlednik
l |