Sinoda 2021-2023

Sinoda 2021-2023

Križev pot - KALVARIJA

Križev pot Smlednik

Prihajajoči dogodki
Pet, 27 Maj 2022 ob 00:00

Šmarnice 2022

Pet, 27 Maj 2022 ob 17:30

Križev teden - prošnje maše

Ned, 29 Maj 2022 ob 09:00

Srečanje zakonskih jubilantov

Iskalnik
 

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Zbiljah

 
 

Lokacija | Zgodovina cerkve | Zunanja arhitektura | Notranja arhitektura | Slikarskega in kiparska okrasja | Oprema | Uporaba bogoslužne stavbe | Kulturni dogodki


janez-krstnik-zbilje-cerkev

Lokacija

Vas Zbilje leži severno od Ljubljane pri Medvodah, na geografskem stičišču poti Ljubljana‒Kranj in Škofja Loka‒Kamnik. Kje je bila nekoč vas, lahko sklepamo le po reki Savi, katere tok se je spreminjal skozi tisočletja. Prvotno lego vasi nam kažejo območna imena: Za vrtmi, Za cerkvijo, Potovke, Groblje, U boršt ..., ki so se obdržala do danes. To nam govori o tem, da je nekoč vas stala na ravnini ob cerkvi, kasneje pa se je iz nejasnih vzrokov preselila na nižjo teraso bliže k reki Savi.

Po ustnem izročilu naj bi prvotna vas zaradi lesene gradnje v celoti pogorela; ostali sta samo cerkev in Mohelnova domačija. Sama vas sedaj pretežno leži nižje od cerkve. Do cerkve se pride po cesti Zbilje‒Smlednik, ki pri gasilskemu domu zavije levo na pot, ki vodi do cerkve.

Cerkev stoji na robu polja in gozda, severno od nje pa se razprostira Sorško polje. Cerkev se iz vasi ne vidi, opazimo jo šele, ko pridemo do gozdička. Dobro je vidna s ceste proti Podreči, kjer se je rodil pesnik Sorškega polja Simon Jenko, in dalje proti Mavčičam in Kranju. Vso to pokrajino pa smemo šteti med lepše kraje naše dežele KRANJSKE!

Zgodovina cerkve

Cerkev sv. Janeza Krstnika spada v smledniško župnijo. Že v 10. in 11. stoletju so imeli brižinski/freisinški in briksenški škofje na Kranjskem velika posestva. Prvim je daroval cesar Oton II. 30. junija 973 zemljišča v Loki in okolici, drugim pa je podelil cesar Henrik Sveti 11. aprila 1004 blejski okraj. Imenovani nemški škofje so dajali cerkvam nemške svetnike za priprošnjike in tako je bila tudi župnijska cerkev v Smledniku izročena v varstvo sv. Urhu.

Vas Zbilje se v pisnih virih prvič omenja v srednjem veku: 18. februarja 1311, kot Villach daz dorf vnter Flednich. Vse cerkve smledniške župnije so na levem bregu Save, le podružnica sv. Janeza Krstnika v Zbiljah je na desnem bregu. Ko so se ob koncu 18. stoletja zaokroževale župnije, se je veliko govorilo in pisalo, kam naj pripada cerkev. Župnik Ivan Kuhar je leta 1816 celo zaprosil konzistorij, naj se Zbilje izločijo iz smledniške župnije – vzrok za to je bil prehod prek reke Save – vendar do tega sporazuma ni prišlo in ostala je v smledniški fari. Prvotno je na tem mestu stala kapela sv. Ivana v Lešovju.

Cerkev na tem mestu je najmanj druga, predhodnico današnje cerkve je leta 1496 s privoljenjem ljubljanskega knezoškofa Krištofa Rauberja posvetil škof Jurij Maninger. Leta 1883 se prične zidati nova cerkev, od stare ostanejo le tri stene. Župnik Anton Klemen blagoslovi novo cerkev na angelsko nedeljo leta 1884. Most čez Savo, ki si ga je župnik Ivan Kuhar tako želel že leta 1816, postavijo šele leta 1893 in ga je 14. junija blagoslovil tedanji župnik Ivan Kar. Tako se je izboljšala povezava med Smlednikom in Zbiljami.

Zunanja arhitektura

Cerkev stoji na robu polj in gozda v smeri V‒Z. Njena zunanjost je klasicistično, lizensko členjena. Robovi in členitve so ojačani, prav tako je ojačana tudi spodaj s coklom. Cerkev je večinoma grajena iz obdelanega kamna, prav tako tudi temeljni, prečni zidovi na podstrešju in tudi zgornji del zvonika pa so zgrajeni iz opeke. Zaporedje njene zasnove je: zvonik, pravokotna ladja in prezbiterij. Skozi zvonik vodi lesena konstrukcija, ki jo v nivojih povezujejo lesene lestve. Strop ladje je kupola, verjetno iz lehnjaka ali opek, ki sloni na kamnitih pilastrih, kateri imajo izrazite kapitele. Stene so samostojne in se s polkrožno lizeno dvigajo do kupole.

Ob severni steni med ladjo in prezbiterijem je zakristija. Leta 1897 so podrli na samem stoječi zvonik ter nad glavnim cerkvenim vhodom sezidali novega. Zvonik je visok približno 26,5 metra in ima tri zvonove, težke skupaj 994,5 kg. Na vrhu zvonika je nekakšno jabolko s križem. Na strehi, ki pokriva prezbiterij, pa je figurica trobentača, oznanjevalec, ki kaže smer vetra. Streha je iz bobrovca in ponekod dodatno zaščitena z bakreno pločevino. Vhod v cerkev je skozi zvonik.

Zvonikove line so enojne, streha zvonika je stožičasta in prekrita z bakreno pločevino. Ladja in prizbiterij sta enotna. Ladja je v razmerju 5 : 8, prezbiterij pa je kvadrat s prirezanimi robovi na vzhodu, v razmerju 4 : 4. Zakristija je ob severni steni med prezbiterijem in ladjo, je v obliki kvadrata v razmerju 3 : 3. V takem razmerju je tudi zvonik. Okna so vsa pravokotna, ozka in zastekljena, s polkrožnim zaključkom iz barvnega stekla –nekakšni vitraji. Vsa okna so zaščitena z lepo oblikovano kovinsko mrežo. Ob cerkvi je opaziti postavitev zračne drenaže ob zunanje zidove, s katero odtočni kanal med zemljo in steno prekine neposreden prehod vlage. Na vzhodni fasadi je freska iz leta 1994: akademski slikar Lojze Čemažar je naslikal sv. Janeza Krstnika, poleg pa je starejša freska, ki pa je zbledela, vendar se še da prepoznati podobo sv. Janeza Krstnika.

Notranja arhitektura

Notranja členitev prostora je posebna v značilnem baročnem slogu. Strop ladje je kupola, ki sloni na pilastrih, slednji imajo izrazite kapitele. Stene so samostojne ter se s polkrožno lizeno dvigajo do kupole. S pilastri se prostor ločuje od kora ter se z enako členitvijo ponovi po slavoločni steni.

Vhodna vrata in vrata v zakristijo imajo kamnit pravokoten portal. Na vhodnem portalu je letnica 1884 z napisom »18 TUKAJ JE HIŠA MOLITVE 84«. To je kopija originala, kateri je po vsej verjetnosti počil že ob sami vgradnji in sedaj leži pred cerkvijo na lesenih podstavkih z napisom »18 TUKEJ JE HIŠA MOLITVE 84«. Kor sega do dveh osmin v ladjo cerkve, podpirata ga dva stebra s preklado v obliki blagega loka, ki se izteče v zidano ograjo kora. Na kor se pride po zidanih in z lesom obloženih stopnicah, s kora pa je dostop v zvonik. Tla kora so iz desk. Po notranjosti zvonika se po lesenih lestvah pride do stropa ladje, ostrešja in zvonov.

Značilnosti slikarskega in kiparskega okrasja

Veliki, glavni oltar sv. Janeza Krstnika

V značilno zlatem gorenjskem baročnem slogu, izrezljan leta 1665, je ostal še iz prejšnje cerkve. Leta 1884 je oltar prenovil in pozlatil Ivan Šubic, podobar iz Škofje Loke. Plastika na oltarju je skupina Kristusovega krsta, sv. Peter, Janez Evangelist, Luka in Pavel. Pod glavnim oltarjem je kamen s pečatom in se še vidi odtis: SICILUM ORDINARIATUS LABACENSIS. Cerkev je podružnična, zato v njej ni tabernaklja.

Oltar sv. Valentina na levi strani

Stranski oltar na ženski strani iz 19. stoletja je lesen in posvečen sv. Valentinu. Na najem so plastike: sv. Anton Padovanski in Frančišek Asiški ter slika sv. Valentina s signaturo M. Trpin, 1915.

Oltar sv. Andreja na desni strani slika

Stranski oltar na moški strani je posvečen sv. Andreju; tudi je lesen in iz istega obdobja. Na njem sta plastiki vojščaka in sv. Izidorja ter oltarna slika sv. Andreja s signaturo MARX LAYER FIXIT, 1762.

Križev pot

Križev pot je bil prinesen iz cerkve v Preski, opazimo pa ga nad stebri, katera preklada se poveže v blagi lok in se izteče v zidano ograjo kora.

Klopi

Na vsaki strani so po štiri klopi, katere so lesene in oblečene v žametno rdeče blago, pri tem pa vsako posebej krasi izrezljan krog v katerem je križ, prav tako izrezljan in v rdeči barvi.

Oprema cerkve

zvonovi v cerkvi zbilje

Ob vstopu v cerkev je opaziti dav lestenca, katera lepo dopolnjujeta prostor in pa kropilnik na desni strani z blagoslovljeno vodo. Pri opremi je treba omeniti še tri zvonove.
  • Veliki zvon »G«, št. 2222, teža 537 kg Na njem piše: GLAS VPIJOČEGA V PUŠČAVI V RAJU PROSTOR NAM PRIPRAVI, 1929
  • Srednji zvon »H«, št. 2223, teža 281,5 kg Na njem piše: NA PRIPROŠNJO SV. VALENTINA NAJ PONEHA VSAKA BOLEČINA, 1929
  • Mali zvon »D«, št. 2224, teža 176 kg SVETI ANDREJ ZVEST UČENIK BODI VSELEJ NAŠ PRIPROŠNIK, 1929

Posebnosti

Sama cerkev se je razvijala skozi zgodovino in se pri tem stilno, tehnično in vsebinsko spreminjala in dopolnjevala. Kljub temu je taka, kot je in je odraz časovnih obdobij in družbeno-zgodovinskih sprememb. Njen razvoj se ohranja in se bo ohranil kot del slovenske kulturne dediščine.

Analiza uporabe bogoslužne stavbe

Cerkev sv. Janeza Krstnika leži na robu Sorškega polja. Južno in vzhodno od nje sta zato vidna rob in klančina pod cerkvijo, kar predstavlja mejo. Severno in zahodno od cerkve se začne razprostirati Sorško polje. Cerkev leži na povsem ravnem terenu in ima poseben položaj glede na vas in je dominantna v prostoru, saj v bližini ni nobene druge zgradbe. Pogledi nanjo so nemoteni, razen iz smeri, ki jo zakriva gozd. Ko gremo iz vasi proti cerkvi, se nam pogled postopno odpira na Sorško polje. Na razpotju, kjer pot zavije levo, se proti terasi s cerkvijo razprostira ravnina, ki je dovolj velika za nemoteno gibanje starejših in invalidnih ljudi.

Ljudje se za dostop do cerkve največkrat odločajo kar po pešpoti, kajti pot do cerkve vodi po prijetnem gozdičku, svoje jeklene konjičke pa puščajo spodaj na parkirišču, namenjenem obiskovalcem Zbiljskega jezera. Zato z avtomobili dostopajo predvsem starejši ljudje in ljudje na invalidskih vozičkih, saj imajo nemoten dostop do cerkve in v samo cerkev. Okoli cerkve se proti severu pričnejo polja in travniki, zato je v poletnih meseci prav prijetna sprostitev ‒ pogled na polje in prelepe Kamniško Svinjske Alpe, Karavanke in v daljavi Julijske Alpe v človeku zbudijo notranji mir. Pot do vhoda v cerkev je tlakovana, vhod v cerkev pa je prek manjše stopnice mogoč tudi invalidom.

Po vstopu v cerkev na desni opazimo dokaj strme in zavite stopnice na kor, kjer je prostora za do 15 pevcev, orgel na koru ni. Tu opazimo manjša vrata v zvonik in na podstrešje. Stalne kurjave v cerkvi ni. Kadar je pozimi v njej bogoslužje, se cerkev ogreva s termoakumulacijskimi pečmi. Prehod med klopmi je glede na majhno cerkvico dovolj širok, omogoča kar se da nemoteno gibanje in čudovit pregled nad notranjostjo cerkve. Prezbiterij in daritveni oltar sta dobro vidna in omogočata nemoteno spremljanje liturgije. Sedeži za liturgične sodelavce so nameščeni na desni strani, tako da ne zakrivajo pogleda na glavni oltar.

Okna na cerkvi so majhna, prezračuje se z odpiranjem oken in glavnih vrat. Svetloba, katera pada skozi okna, je zaradi majhnih oken bolj slaba, zato je v cerkvi nekaj pomožnih svetil. Ploščad okoli cerkve v nočnem času razsvetljujejo reflektorji. Tako lahko govorimo o lepoti, ne o razkošju cerkvice; marsikdaj omenjeno pravilo »Manj je več« vzbuja občutek, da ima cerkvica svojo dušo in diha ter živi s krajani.

Maše v cerkvi sv. Janeza Krstnika

Redne sv. maše v cerkvi sv. Janeza Krstnika so na naslednje dneve: ‒ za god sv. Valentina, 14. februarja, ‒ poljska maša v mesecu maju, ‒ za god sv. Janeza Krstnika, 24. junija, ‒ za god sv. Andreja, 30. novembra, ‒ na prvo nedeljo v septembru – angelska nedelja – obletnica posvetitve cerkve – žegnanje Poleg tega so tudi izredne sv. maše ob pogrebih, sedmi in trideseti dan po pogrebu ali na obletnico smrti na željo domačinov iz Zbilj, k molitvi se zbirajo med devetdnevnico pred Božičem, na Veliko soboto pa je v cerkvi blagoslov velikonočnih jedi za vaščane Zbilj.

Kulturni dogodki

Od kulturnih dogodkov v zbiljski cerkvi redno prirejajo Jesenske serenade. Pregled razvoja ter opravljenih obnovitvenih in vzdrževalnih del na cerkv:

Leta 1496 je predhodnico današnje cerkve posvetil škof Jurij Maninger.

Leta 1883 se je pričela gradnja nove cerkve. Od stare cerkve so ostale le tri stene. Bogato izrezljan veliki oltar v baročnem slogu iz leta 1665 je ostal iz prejšnje cerkve.

Leta 1884 so novo cerkev dokončali, blagoslovil pa jo je župnik Anton Klemen. Leta 1897 so podrli na samem stoječi zvonik ter nad glavnim cerkvenim vhodom sezidali novega. Zvonik je dobil tri nove zvonove, ulite v zvonarni Alberta Samasse, vsak je imel eno samo podobo, skupaj pa so tehtali 856,5 kg. Veliki je imel podobo cerkvenega zavetnika sv. Janeza Krstnika (460 kg), srednji je bil posvečen sv. Valentinu (254 kg), mali pa sv. Andreju (142,5 kg). Zvonovi so imeli premere 93, 76 in 62 cm, z glasovi Gis-h-dis=1 3 5. Kdaj in zakaj so bili ti zvonovi odstranjeni in kam odpeljani pa se točno ne ve, po ustnem izročilu so bili odpeljani v času 1. svetovne vojne verjetno leta 1917, saj je bil v tem času bron zelo dragocena kovina.

Leta 1929 so namestili tri nove zvonove Strojne tovarne in livarne Ljubljana skupne teže 994,5 kg. Leta 1976 je bila cerkev pobeljena znotraj. Leta 1983 je bilo popravljeno ogrodje ostrešja, streha je bila prekrita s starim bobrovcem.

Leta 1985 je bila cerkev pobeljena zunaj, nameščeni so bili novi bakreni žlebovi, zemlja ob temeljih pa je bila zamenjana z gramozom.

Leta 1991 je bila cerkev elektrificirana in montirano je bilo el. zvonjenje.

Leta 1994 je v letu družine novo fresko Krst v Jordanu naslikal akademski slikar Lojze Čemažar. Leta 1996 so bila obnovljena tla v cerkvi, vgrajene so nove klopi, nov oltar in ambon

Leta 2004 se popravi streha, obnovljena nosilna konstrukcija, zamenjane late in nameščena nova kritina-bobrovec.

Leta 2005 se zaradi vlage v cerkvi okrog montira zračni kanal. Kanala okrog zvonika ni mogoče vgraditi zaradi skale, na kateri stoji zvonik.

Leta 2012 je bilo zaradi preprečevanja dostopa vlage v zvonik izvedeno injektiranje zvonika s cementno nabrekajočo maso s hidrofobnim dodatkom do višine enega metra. Pobeljena je bila tudi južna fasada cerkve.

Leta 2013 sta bili prebeljeni vzhodna in severna fasada cerkve.

Leta 2014 je v programu beljenje zahodne fasade cerkve in zvonika.

VIRI: Arhiv smledniške župnije Kataster – Geodetska uprava Slovenije Arhiv Slovenije: blejski in oglejski okraj, kranjska dekanija Diplomska naloga Ferdinanda Pregrada in Metoda Vidica, Fakulteta za arhitekturo Šematizem ljubljanske nadškofije, 1993 Ustno izročilo krajanov Zbilj Cerkve in zvonovi dekanije Kranj-Ljubljana 1901, Josip Lavtižar


Lektorirala ga. Marjeta Žebovec

Pripravil: Šiler Jožef