Nedeljsko popoldne malo drugače…

Binkoštna nedelja velja za sklep petdesetdnevnega praznovanja Kristusovega rojstva.  Ni naključje, da smo prav na nedeljo, ko nas Sveti Duh podpira in spodbuja k dobremu, v župniji Smlednik organizirali srečanje s starejšimi.
Zadnja leta ta čast pripada skupini KARITAS. Že na zadnjem sestanku smo se dogovorile, za kaj bo katera zadolžena. Na sončno binkoštno nedeljo smo se zbrale v naših prostorih ob 13. uri. Delo se je začelo, naredile smo sendviče, naložile pecivo, pripravile mize.
Pecivo so spekle  pridne gospodinje župnije Smlednik. Kaj vse naše žene znajo, zlate roke imajo. Potice, piškote, biskvite, temne in svetle, usta se razlezejo v nasmeh, ko na enem mestu zagledaš toliko dobrot. Pecivo se kar samo ponuja. Med nami zaokroži debata, o neznanih in znanih  receptih. Za prihod naših slavljencev je vse pripravljeno.
Ljudje se zbirajo, pripeljejo jih sorodniki in sodelavke Karitas. Sledi notranje najbogatejši del praznovanja - Sv. Maša. Na povabilo našega župnika mag. Tomaža Nagodeta, je mašo daroval g. kanonik Anton Rojc. V pridigi govori o modrosti, o modrosti, ki jo imajo starejši, o modrosti, katero naj mladi spoštujejo. Vsak starejši človek je skrinja zaveze Božje, nas spomni gospod.
Mislim o svoji babici, ki je ni več, a danes je še kako prisotna. Vedno me je znala potolažiti, vedno je našla prave besede, nikoli se ni jezila. Daj dobri Bog, da postanem tudi sama nekoč modra in skrinja zaveze Božje, da bodo moji bližnji našli oporo pri meni.
Takole mi misli za nekaj trenutkov odplavajo po svoje.
Sledil je zakrament maziljenja. Gospod župnik je lepo povabil prisotne k podeljevanju  Božje milosti, saj jih bo Bog poživil, da bodo življenje lažje prenašali, delili modrost, in še marsikaj dobrega naredili.
Po končani maši je sledilo povabilo na družabni del prireditve. Zberemo se v kulturnem domu.  Ko  smo vstopili v dvorano je bilo posebno vzdušje. Pričakajo nas  mize pogrnjene z rdečimi prti  in obložene z dobrotami. Mladi pripravijo prisrčen program.
Pesem in beseda si z roko v roki sledita skozi program. Oči starejših so uprte v citrarko, harmonikaša, skeču se  prav vsi nasmejimo. Zbor zapoje Marijino pesem, vsi  pojemo z njimi. Sledi gromek aplavz. .
Pomembno je to  medgeneracijko sopročilo.
V to praznovanje  so se vsak na svoj način vključili, mladi in malo manj mladi, vsi ki čutimo do so naši dedki in babice še kako pomembni v našem življenju, da črpamo njihovo modrost, obenem pa tudi njim vsaj malo polepšamo to binkoštno nedeljo.
Še klepet, veliko klepeta. Nekateri se že dolgo niso videli. Na koncu pa še drobna pozornost. Zjutraj, ko bodo pili čaj ali kavo, se bodo posladkali s piškotki, katere smo razdelili. V mislih bodo premlevali včerajšnji dan. Sladek okus v ustih jih bo prav gotovo spremljal še kar nekaj naslednjih dni.
Vidimo se naslednje leto, pridite zagotovo, lepo se je družiti z vami, vedite da vas imamo radi.

 

Marina