Sinoda 2021-2023

Sinoda 2021-2023

Križev pot - KALVARIJA

Križev pot Smlednik

Prihajajoči dogodki
Pet, 27 Maj 2022 ob 00:00

Šmarnice 2022

Pet, 27 Maj 2022 ob 17:30

Križev teden - prošnje maše

Ned, 29 Maj 2022 ob 09:00

Srečanje zakonskih jubilantov

Iskalnik
 

Ne bojte se

 
 

4. Postni govor SMLEDNIK 1.4.2014

Spoštovani verniki, bratje in sestre ! Pri zadnjih dveh postnih govorih smo razmišljali o dveh pomembnih zadevah našega verskega življenja. To je zadeva molitve in evharistije, kar bi se po naše reklo svete maše. Prav je, da o teh vrednotah našega duhovnega življenja večkrat razmišljamo, saj zadeva najgloblje doživljanje naše krščanske vere.

Ta vera pa ne ostane samo v »kamrici« najbolj skritega kotička naše osebnosti, ampak ima svoje življenje v socialni razsežnosti življenja z enako mislečimi v skupnosti, ki se imenuje Cerkev. Ta Cerkev pa ima več razsežnosti : živi in deluje v družini, v župniji, v škofiji, v narodu in v Vesoljni Cerkvi v svetu.

V zadnjem času je veliko govorjenja in tudi pisanja o Cerkvi v našem narodu. Mislim, da so dogodki v bližnji preteklosti zbegali ljudi, tako da so nekateri začeli opuščati celo nedeljsko mašo ali verouk svojih otrok. Ta zbeganost se občuti bolj v mestih kakor na deželi. Človek, ki je bolj povezan z naravo, je bolj naraven in pristen. Ta človek se ni dal zavesti v času II. svetovne vojne, pa tudi ne po vojni. Tudi današnje krize v Cerkvi ga ne zmedejo tako hitro.

Človek, ki sprejema in živi svojo vero, jo utemeljuje in uresničuje na svoji stoletni tradiciji, pa tudi iz stalnega sprejemanja razodete vere po Cerkvi. Ob posebnem zasedanju škofovske sinode za Evropo so sinodalni očetje , to je predvsem škofje in teologi poudarili, da ima Cerkev marsikje na starem krščanskem kontinentu položaj »manjšine«. V Evropi upada število duhovnikov in duhovniških poklicev, upada pa tudi verska praksa vernikov. Vera je omejena na območje zasebnosti. Neki škof je na tem zborovanju izjavil : nekoč smo imeli 145 bogoslovcev. Lani se je prijavil za semenišče en sam fant. V nekaterih deželah je še vedno preganjanje Cerkve. Neki škofje morajo ostati na svojih mestih do osemdesetega leta starosti ali celo do smrti, ker oblasti ne dovolijo imenovanja novih škofov.

Biti manjšina je postalo marsikje značilno za življenje Cerkve v današnjem svetu. Tudi pri nas ni dosti drugače. Večkrat vsem slišal tarnanje ljudi : iz našega bloka hodimo samo tri družine v cerkev.

Sveto pismo poroča že v Stari zavezi c manjšini kot posebnost izvoljenega izraelskega ljudstva. Pozneje tudi Jezus bodri svoje učence : » Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo » (Lk 12,32) Nato pa Jezus v znanih prispodobah daje moč, smisel in veljavo manjšini : » Vi ste sol zemlje , če pa se sol pokvari, s čim se osoli ?« (Mt 5,13) in nato : »Vi ste luč sveta...« (Mt 5,14) »Pošiljam vas, kakor jagnjeta med volkove.« (Lk 10, 3) V njegovih prilikah in pripovedih se najpogosteje pojavljajo majhna števila in majhne stvari, ki kažejo njegovo pozornost na posamezne osebe, ki jih odlikuje ponižnost in vdanost.

Da bi nasitil množico, mu je zadoščalo pet hlebov in dve ribi. Ko govori o veličini božjega kraljestva to primerja z najmanjšim zrnom, z gorčičnim zrnom, ki ga je človek vzel in vsejal na svojem vrtu. Zraslo je in se razvilo v drevo in ptice neba so gnezdile v njegovih vejah. (Lk 13, 18-19)

V zgodovini je bila Cerkev tako v svoji vesoljni razsežnosti, kakor tudi v krajevnih razmerah manjšina vpričo velikega in mogočnega rimskega cesarstva pa vse do novejših časov, ko je trpela pod nacizmom in komunizmom kakor tudi pod sodobnim porabništvom. Toda nad Goljate vsake dobe je Gospod pošiljal neoborožene Davide : Sv. Cirila in Metoda, Atanazija, Ambroža in Avguština, Frančiška Asiškega in Dominika, Brigito in Katarino, Tomaža Mora in Edith Stein in še mnogo drugih sodobnih bojevnikov brez orožja — svetnikov.

Med temi so papeži Pavel VI., Janez Pavel II., ki je zaklical svetu : »Ne bojte se ! » in »obzidje sodobne Jerihe — Berlinski zid se je zrušil«. Cerkev je stopila v tretje tisočletje. Tudi v tem času se dogajajo stvari za katere pravi večkrat omenjeni škof Van Thuan, da je Gospod »čudovit« in pripoveduje tole zgodbo:

Na otoku Zanzibar v velikem Indijskem oceanu, v neki ubožni vasici pod kokosovimi drevesi sem srečal dve mladi nemški gospodični : zdravnico in medicinsko sestro. Kaj sta delali tam ? Bili sta prostovoljki, v ta kraj sta prišli, da bi pričevali za krščansko ljubezen s svojim delom v tej muslimanski trdnjavi. Rekli bi : zrno soli v oceanu. Kakšna vera ! Bagmoyu, pristanišču na vzhodu Tanzanije kjer so se izkrcali prvi misijonarji sem obiskal staro pokopališče patrov misijonarjev Svetega Duha. To je bilo v bližini nekega opičjega kruhovca, to je velikega afriškega drevesa. Vsi misijonarji so pomrli mladi. Najstarejši je dosegel samo 39 let.

V tišini sem pokleknil in poljubil zemljo. »Čudovit je Gospod v svojih svetnikih. In čutil sem veter, ki je pihal med kokosovimi listi : Mala čreda. Ne bojte se. In zato, bratje : Pojdimo naprej v Gospodovem imenu. Zidovi nove Jerihe bodo padli.

V dvajsetem stoletju sta svet raztrgali dve svetovni vojni, bili so etnični spopadi, genocidi in krvavi boji. Tudi znotraj Cerkve je prihajalo do kriz in odpadov, občutili smo razkristjanjene in sekularizem. Petrova barka — Cerkev je prišla v nevarnost, da se sredi nevihte potopi.

In vendar morda nikoli ni imela Cerkev zaporedoma tako velikih papežev kakor so bili papeži preteklega stoletja : od Leona XIII. do Pia X., Benedikta XV., Pia XI., Pia XII., Janeza XXIII., Pavla VI., Janeza Pavla I., Janeza Pavla II. in v tem stoletju Benedikta XVI., Frančiška. Katera država na svetu bi se lahko pohvalila s takimi moralnimi veličinami in svetniškimi osebnostmi.

Smo pred učinki Svetega Duha, ki je s svojim delovanjem potrdil Jezusovo obljubo : »Ti si Peter Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« (Mt 16,18)

Ustavimo sedaj svoj pogled na zadnjih desetletjih zgodovine Cerkve : od Drugega Vatikanskega cerkvenega zbora do jubilejnega leta 2000. Mar nismo osuple priče novim binkoštim ? To je resnično nova pomlad Cerkve. Zadoščalo bi samo, da pomislimo na svetovne dneve mladih v Rimu, Buenos Airesu, Komposteli, Čenstohovi, Manili, Parizu. Milijoni mladih okrog svetega očeta, željni poslušati božjo besedo, zavzeti, da bi jo tudi živeli. Nove karizme, resnični darovi Svetega Duha vdirajo v Cerkev in dajejo, da v našem svetu spet zacvete evangelij. Cerkveni zbor je zapisal : »•Cerkev • se ob vodstvu Svetega Duha neprestano prenavlja in očiščuje. » (CS 21)

V Ljubljani na Kongresnem trgu stoji že več kot pol stoletja veličasten spomenik v čast sv. Trojici. Nekoč je stal pri Figovcu, vendar so ga prenesli po mišljenju mojstra arhitekta Plečnika na Kongresni trg pred cerkvijo Sv. Trojice. Vendar je pri treh božjih osebah manjkala upodobitev sv. Duha v podobi goloba. Ta upodobitev se je pri prenašanju spomenika izgubila. Tako je bil spomenik Svete dvojice namreč Očeta in Sina brez Sv. Duha. Pretekli teden so zopet namestili k Očetu in Sinu tudi golobčka. Tako ima Ljubljana po dolgih desetletjih zopet popoln veličasten spomenik velikega umetnika kiparja Francesca Robba in z njim — tako upamo tudi Ljubljana več svetega Duha.

AMEN.

Anton Rojc