Sinoda 2021-2023

Sinoda 2021-2023

Križev pot - KALVARIJA

Križev pot Smlednik

Prihajajoči dogodki
Pet, 27 Maj 2022 ob 00:00

Šmarnice 2022

Pet, 27 Maj 2022 ob 17:30

Križev teden - prošnje maše

Ned, 29 Maj 2022 ob 09:00

Srečanje zakonskih jubilantov

Iskalnik
 

Vedno moliti

 
 

VEDNO MOLITI

2. POSTNI GOVOR v župniji Smlednik 18. 3. 2014

Spoštovani      verniki, bratje in sestre ! Prisrčno pozdravljeni pri tem postnem evharističnem srečanju.

Pretekli teden so frančiškovi redovniki v Sloveniji organizirali duhovno srečanje katerega sem se tudi jaz udeležil. V prostem času smo se pogovarjali o naši vernosti v preteklem življenju. Starejši duhovniki med katere sem spadal tudi jaz, srno obujali lepe spomine svoje preteklosti, mlajši pa so raje pogledovali v prihodnost. Sam sem obudil spomin na svojega očeta, ki je v mojem otroštvu rad ponavljal, da je treba hoditi v šolo, da se naučiš pisati, brati, računati in znati odgovarjati na katekizemska vprašanja.

Zato pa je potrebno se naučiti abecedo, poštevanko za računanje in molitve za pravo vero. Abeceda in poštevanka je torej molitev za pravo vero. No, očetu se ni bilo potrebno preveč truditi, saj me je te verske abecede že v zgodnjem otroštvu naučila babica, to je stara mama s katero sem preživljal svoje rano otroštvo v nemškem taborišču med II. svetovno vojno. Vse molitve, ki se jih danes mnogi otroci naučijo šele pri verouku, so se meni vtisnile v glavo in srce že do šestega leta starosti. Še danes ne morem začeti dneva, da ne zmolim tistih lepih molitev : Tebe ljubim Stvarnik moj, pa Sveti angel varuh moj in zvečer :O, Jezus blagoslovi me, pa kesanje : Moj Bog, žal mi je... Najtežje sem si zapomnil Šest resnic

1. da je Bog,

2. da je Bog pravični sodnik,

3. da so tri Božje osebe,

4. da se je Bog Sin učlovečil

5. da je človeška duša neumrljiva.

6 da je milost božja za zveličanje potrebna.

Hvala Bogu, da sta moj razum in moje srce ostala zvesta tem velikim resnicam otroške in odrasle vere.

Nedavno sem bil povabljen v neko družino na kosilo. V družini imajo dvoletnega sinčka. Ko smo molili pred jedjo sem opazoval tega otroka, ki seveda še ne govori in ne moli, toda med molitvijo je imel sklenjene ročice in nemo opazoval svojega očeta kako moli. To mu bo gotovo ostalo vse življenje. Ko sedaj premišljujem o tej ABECEDI našega verskega, oziroma duhovnega življenja vidimo, da je molitev kot osnova verskega življenja prisotna v vseh verstvih nekoč in danes. Poznajo jo muslimani, hinduji, budisti in tudi vsa ostala preprosta verstva. Brez molitve postane in ostane vera samo folklora, navada in običaj, ki sicer popestri naše vsakdanje življenje. Molitev pa je srž pravega verskega izkustva. V današnjih časih je v političnih, gospodarskih in drugih napetosti        željen pogovor, dialog za reševanje teh problematičnih situacij. Prav to je v našem duhovnem svetu pogovor, dialog z Bogom, ki se mu reče MOLITEV. Ko človek doživi duhovno krizo, je edina rešitev molitev.

Eden izmed slovenskih kandidatov za čast oltarja, za svetništvo je tudi profesor Anton Strle, moj profesor na fakulteti in moj prednik v spovednici kjer sedaj tudi jaz redno spovedujem, je zapisal v svoj dnevnik že 1. januarja leta 1944 tole glede molitve : » Moja molitev mora biti bolj zbrana kot doslej. Strašno je razmišljena. »Nato pa čez en mesec : » Pogosteje kot doslej moram misliti na Boga . Prej naj se zberem. Molitev pred raznimi opravili in po njih. Preden grem v posteljo, poljubim sv. križ.« V septembru istega leta je zapisal : » Na vsak način bom moral vsak dan moliti vsaj kratko, pa prisrčno molitev k Materi božji, da me ona pripelje na pravo misel in povede na področje kjer bom res kaj koristil božji stvari. » Še istega leta pa je pribil, ko je zapisal v dnevnik : »Zbranost pri molitvi in povsod.«

Na duhovnih vajah pa je razmišljal o molitvi takole : »Molitev je razumeti tudi v širšem pomenu. To je prva misel, ko vstanem; zadnja, ko se uležem.«

Sv. Ciprijan, ki je bil škof in mučenec v Severni Afriki je v svojem času zapisal: »On, ki nam je dal življenje, nas je učil tudi moliti. Napovedal je bil, da pride ura, ko bodo pravi molivci Očeta molili v duhu in resnici. Katera molitev more biti potemtakem bolj duhovna od tiste, ki nam jo je dal Kristus, on, ki nam je poslal Sv. Duha ? Drugače moliti kot je on molil in učil ni več zgolj nevednost, marveč celo greh kot je sam zatrdil in rekel : »Zametate božjo zapoved, da se držite svojega izročila.« Ljuba in prisrčna molitev je, če Boga prosimo z njegovimi besedami, če pridemo pred njega s Kristusovo molitvijo.

Ko vam tako citiram misli sv. Ciprijana o molitvi, mi prihaja na misel tale dogodek pred nekaj dnevi. Na začetku te pridige sem omenil duhovni simpozij, ki sem se ga udeležil. Že po prvem predavanju me je zaprosila neka žena za mnenje o nekih molitvenih obrazcih, ki so se ji zdeli sumljivi in jih širijo v njenem kraju. Vzel sem šop papirjev. Videl sem, da so bili teksti pobrani iz interneta. Pomeni, da se ta čudna vera širi tudi na ta sodoben način. Na papirjih je bilo več vrst raznih molitvenih verig, prebral bom eno, ki sem jo prepisal. To je molitev z naslovom : Mistika — klic božje ljubezni. 7 molitev sv. Brigite Švedske.

Jezusove obljube : Vedi, da bom podelil 5 milosti vsakomur, ki bo 12 let vsak dan častil mojo presveto Kri, tako da bo molil 7 očenašev in 7 zdravih Marij skupaj z molitvami, ki jih obljubljam.

1. Ne bo šla v Vice.

2.V nebesih bo pridružena mučencem.

3.Lahko izbere 3 osebe iz svoje družine ali svojega roda, jaz jih bom ohranil v posvečujoči milosti.

4.V naslednjih štirih generacijah nihče ne bo pogubljen v peklu.

5.Oseba bo mesec pred smrtjo dobila spoznanje o svoji smrti.

Zaradi pravovernosti teh obljub pošiljatelj teh molitev na koncu pristavi : »Papež Janez Pavel II. je pohvalno govoril o sv. Brigiti. No, če bi bilo potrebno pohvalno govoriti o tej svetnici, ki je mimogrede povedano sozavetnica Evrope, bi to storil tudi jaz. Toda drugo je govoriti o tej izmišljeni molitvi in njenih obljubah. To pa je najmanj nevednost ali celo greh.

Kako je torej s pravo molitvijo ?

Katekizem Katoliške Cerkve takole odgovarja : Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za dobrine, ki ustrezajo njegovi volji. Krščanska molitev je oseben in živ odnos božjih otrok s svojim neskončno dobrim :Očetom, z njegovim Sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom, ki prebiva v njihovih srcih. Takoj začutimo razliko med govorico Cerkve o molitvi in govorico takšnih samovoljnih molitvenih ustvarjalcev, ki človeku vlivajo strah pred Bogom in njegovo pravičnostjo. Če pa mi dobesedno prevedemo kako sam Jezus naslavlja v svojih molitvah Boga, svojega Očeta bomo še bolj presenečeni nad njegovim odnosom,ki ga seveda priporoča tudi nam. Pravi mu namreč ABA ali po naše OČKA. Ta prisrčen otroški odnos nam omogoča, da se lahko vsak trenutek obračamo k njemu. Vsak trenutek je torej primeren za molitev.

Cerkev pa seveda priporoča neki ritem za to nenehno molitev. To je : jutranja in večerna molitev, molitev pred jedjo in po njej, molitveno bogoslužje pri podeljevanju zakramentov ali prejemanju raznih blagoslovov, nedeljska sveta maša, rožni venec, prazniki liturgičnega leta. Meni osebno je zelo ljuba molitev Angelovega čaščenja ob trikratnem dnevnem zvonjenju. V tem sekulariziranem profanem načinu življenja ko zazvoni smo se pozabili odkriti, se pokrižati in vsaj pomisliti na največjo skrivnost naše vere, da se je druga božja oseba, božji Sin učlovečil, postal torej človek zaradi nas in tudi zaradi mojega zveličanja. Po vsej naši deželi, ki je vsaj po zvonjenju še katoliška ti mrtvi, hladni kovinski pa vendar posvečeni zvonovi oznanjajo dan za dnem to nedoumljivo božjo ljubezen :BOG SE JE UČLOVEČIL!

Že prejšnji teden sem omenil škofa iz Vietnama Van Thuana, ki je po 14 letih komunističnih zaporov zapisal : » da mu je Jezus vzornik molitve. Njegova molitev je iskrena in preprosta , naravnana k Očetu. Včasih je Gospod molil zelo dolgo brez vnaprejšnjih obrazcev, denimo veliko duhovniška molitev pri zadnji večerji je bila goreča in spontana.

Mnogi ljudje se pritožujejo„ da ne morejo dolgo moliti. Škof Van Thuan in mnogi drugi učitelji duhovnega življenja priporočajo kratke molitve kot na. pr. »V tvoje roke izročam svojega duha.« (Lk 23,46) ali : »Gospod, ti vse veš. Ti veš, da te ljubim.« (Jn 21,17), »Gospod, kaj hočeš, da storim? (Apd 22,10) Ali z Marijo : »Moja duša poveličuje Gospoda.« (Lk 1. 46-55)Pa še : »Bog bodi milostljiv, meni gre šniku.(Lk 18,13).

To je biblična molitev. Ohranja nas v molitvenem ozračju in nam pomaga posvetiti naše življenje in vse stvari okoli nas. »

Kdo bi mogel z jezikom ves dan ponavljati hvalnice Bogu ? Kdo more ves dan vztrajati v hvaljenju Boga? Predlagam ti sredstvo s katerim lahko ves dan hvališ Boga če hočeš. Vse kar namreč delaš, delaj dobro in si s tem dajal hvalo Bogu. » je dejal sv.Avguštin. Škof Van Thuan pa je kardinalom in svetemu očetu Janezu Pavlu II. takole zaključil : »Ko sem se v zaporu čutil potrtega, sem pel himno večernic, ki se molijo v čast mučencem. To je bila kakor močna injekcija Svetega Duha, ki mi je dala moč.

Pobijajo jih z meči kakor živali, a ne razlega se ne godrnjanje, ne tožba, z neustrašenim srcem dih zavestno ohranja potrpežljivost.

Naj tudi nas spremlja molitev v potrpežljivosti in zvestobi Bogu.

Amen.

Anton Rojc