Križev pot - KALVARIJA

Križev pot Smlednik

Prihajajoči dogodki
Čet, 24 Okt 2019 ob 19:30

Molitvena skupina

Iskalnik
 

15. NAVADNA NEDELJA

 
 

10.7.2011             LETO: XVIII                ŠTEVILKA: 28

GODOVI TEDNA: v ponedeljek sv. Benedikt, zavetnik Evrope, v torek sv. Mohor in Fortunat, mučenca, v sredo sv. Henrik, v četrtek sv. Kamil de Lellis, duhovnik, v petek sv. Bonaventura, škof, v soboto Karmelska Mati Božja, nedelja bo 16. navadna v cerkvenem letu.

 

 V naši župniji imamo danes slovesni praznik našega zavetnika  sv. Urha. Vsem župljanom, še zlasti iz Smlednika, k prazniku iskreno čestitam z željo, da bi zvestoba in trdna vera sv. Urha postala prepoznavno znamenje vsakega vernika naše župnije.

 

 Vstopili smo v čas počitnic in dopustov. Zavedajmo se, da  tudi v tem času ostajamo kristjani. Ko boste v teh dneh v krajih ob morju ali v planinah, poiščite najbližjo cerkev in poizvedite, kdaj imajo tam nedeljsko bogoslužje. Na Hrvaškem imajo v vseh turističnih krajih to dobro organizirano. Zanimivo je tudi opazovati drugačne navade in prisluhniti duhovniku, ki je v svojem domačem kraju dušni pastir. Predvsem pa se zavedajmo, da nam bo zvestoba do Gospoda obilno povrnjena.

 

 Jutri bomo praznovali god sv. Benedikta, očeta zahodnega meništva in zavetnika Evrope. Benediktinski red, ki ga je ustanovil sv. Benedikt, je ohranil in razširil najboljše pridobitve stare rimske omike med sedanje evropske narode, ki so se izobrazili na podlagi latinščine. Vrh tega pa je sv. Benedikt spretno uporabil spoznanja in izkustva vzhodnih meniških redov in jih organsko vpletel v pravila za svojo redovno ustanovo. Bil je obenem velik psiholog in ga je tako čut za obče človeške potrebe varoval pred pretiravanjem. S temi globokimi premišljenimi vzgojnimi prijemi je postavil temelje za versko miselnost, ki se je prilegala vsakemu narodu in je prenesla celo vrsto preizkušenj. Od konca 6. do konca 12. stoletja se je po navodilih sv. Benedikta ravnal najprej njegov red sam, potem pa večina evropskih Cerkva pri narodih, ki so se po benediktinskih misijonarjih seznanili s krščanstvom. Tudi Slovenci smo spoznali Kristusa, njegov nauk in njegove zapovedi v obliki, kakor so si jo zamislili oznanjevalci iz reda sv. Benedikta. Dobrot benediktinskega reda smo bili Slovenci deležni v več oblikah. Že ob naselitvi so naši predniki zadeli nanje v Štivanu pri Devinu, kjer je stal najstarejši benediktinski samostan na naših tleh. Naši predniki so vzljubili te menihe zlasti, ko so med nami širili evangelij v dobi Karla Velikega. V dobi clunyjskega gibanja se je število benediktinskih opatij pomnožilo na Koroškem: Osoje, Millstatt, Klošter v Ziljski dolini, Šentpavel) in na Furlanskem: Možac in Rožac. Zadnja benediktinska opatija, ena najmočnejših, je bila v Gornjem gradu, ustanovljena l. 1140. Ta je prenehala ob ustanovitvi ljubljanske škofije l. 1461, druge pa je odpravil »veliki mežnar katoliške Cerkve«, cesar Jožef II. Po letu 1782. – Benediktinci so bili torej prvi oblikovalci slovenske vernosti. Na našem ozemlju je temu svetniku posvečenih šest župnijskih in prav toliko podružnih cerkva. Njegov življenjepis je zelo podrobno opisan v Letu svetnikov (1968).

 

  V torek bodo člani skupine »pogovor za dušo« spet preživljali prijetne trenutke v naravi. Zberejo naj se ob 16. uri pred Kulturnim domom. Odšli bodo proti Preddvoru.

 

  Od jutri do torka (26.7.) bom na dopustu. Med tem časom se v nujnih primerih obrnite na p.dr. Andreja Pirša (tel. 051 691 305), ali na g. Frančiška Novaka (tel. 041 677 059).

 

 CERKEV ČISTIJO: DRAGOČAJNA, štev. 1 do 15.

 

 MOLITVENI NAMEN: »ZA VSE NAŠE OTROKE IN MLADE, DA BI SREČNO PREŽIVELI ČAS POČITNIC«.

 

SOBOTA

9.7.

19: Ivana Kumer, obletna

15.N.N.

10.7.

7: za žive in umrle župljane

9: Marija Levpušček in

             Tone Zor

PONED.

11.7.

19: Frančiška Babnik

TOREK

12.7.

19: Janez Koželj

SREDA

13.7.

7: Vida Martinčevič

ČETRT.

14.7.

19: Fran Mlinar

PETEK

15.7.

19: Alojz Starc

SOBOTA

16.7.

19: Vinko Kristan

16. N.N.

17.7.

7: za žive in umrle župljane

9: Ivan Abramovič