15.5.2022      LETO: XXIX     ŠTEVILKA: 20

 GODOVI TEDNA: v ponedeljek sv. Janez Nepomuk, mučenec, v torek sv. Jošt, puščavnik, v sredo sv. Janez I., papež, mučenec, v četrtek sv. Krispin, v petek sv. Bernardin Sienski, v soboto sv. Krištof Magellanes in drugi mehiški mučenci, nedelja bo 6. velikonočna, nedelja turizma.

 V nedeljo popoldan je bila v novomeški škofijski cerkvi velika slovesnost,ob 500 letnici smrti škofa Jurija Sladkonje. Verjetno se Slovenci premalo zavedamo, kakšne može in žene ima naša slovenska zgodovina in tudi sedanjost. Tako majhen narod kot smo, pa premoremo toliko genialnih osebnosti, na vseh področjih življenja: v cerkvenem življenju, v kulturi, umetnosti, znanosti, športu in še kje bi lahko našli Slovenca ali Slovenko z zvenečim imenom. Eden od takih svetlih osebnosti naše zgodovine je bil škof Jurij Sladkonja. Najprej je bil novomeški prošt, nato tudi prošt ljubljanske škofije in končno ga je zaradi njegovih posebnih zaslug dunajski cesar priporočil papežu, da ga je imenoval za dunajskega škofa. Za prvega dunajskega škofa!! Torej, prvi škof na Dunaju ni bil nemškega rodu ampak Slovenec. To nam vsekakor jasno da vedeti, kako smo bili Slovenci na dunajskem dvoru dobro zapisani. V dunajski stolnici je čudovit relief z njegovo upodobitvijo. Cesar Maksimilijan I, pa je zapisal še vedno ohranjeno naročilo: » Kot smo nekdaj najvisokostnejšemu knezu gospodu Frideriku, rimskemu cesarju, našemu ljubemu gospodu in očetu …pogreb precej let, spričo umetniškega dela – poslavljati pustili …tako naj tudi častivredni, naš ljubi pobožni Jurij, naš kapelnik, ki smo mu našo škofijo in stolnico na Dunaju izročili, svoje škofovsko posvečenje ob taistem času po redu duhovnosti sprejme in prevzame ….Maksimilijan, 6. oktobra 1513. -  Bodimo ponosni na vse naše brate in sestre Slovence, ki so nam postavljali temelje naše samobitnosti in nas predstavljali pred svetom kot narod, čeprav majhen, pa vendar velik, po svojih mnogih možeh in ženah.  -  O, da bi to veljalo tudi za danes! Kakor koli že, glejmo v prihodnost z vero in zaupanjem, da Bog vodi zgodovino.

 V ponedeljek smo imeli sejo župnijskega pastoralnega sveta. Na njej smo se ozrli v prihodnje mesece, ki so pred nami in predvideli dogodke, ki nam vsako leto pomagajo, da ostajamo živa župnija. O vsem potrebnem vas bomo sproti obveščali.

 Na seji sem, vaš župnik Tomaž, sporočil, da se s 1. avgustom moja služba župnika v naši smleški župniji končuje. Do te odločitve sem prišel sam, saj me je k temu nagnilo kar nekaj dejavnikov. Prvič, v župniji sem že 14. leto, star bom jeseni 77 let (že s 75. leti smo župniki dolžni škofu ponuditi odstop), povrh vsega pa imam še zdravstvene težave z ortopedijo (koleni).

Ponudila pa se mi je prilika, ki je ni bilo za zavreči, da se je v naši bližini sprostilo mesto duhovnega pomočnika in gospod nadškof je uslišal mojo prošnjo po odstopu iz smleške župnije in o odhodu v novo okolje, kjer ne bom več župnik (za to sem že prestar), pač pa duhovni pomočnik, kar pomeni, da bom po svojih močeh tamkajšnjemu župniku v pomoč v zadevah, o katerih se bova domenila. Izrecno pa vam moram povedati tole: v naši župniji sem se zelo dobro počutil, v ponos mi je, da se nisem niti enkrat skregal z nobenim človekom, kot tudi, tako sem prepričan, drugi ljudje meni niso ničesar zamerili. Morda kakšne malenkosti, muhe enodnevnice!  Vam, dragi farani in faranke že vnaprej izrekam za to vašo »potrpežljivost » do mene, iskreno zahvalo.  Poslovilno sveto mašo bom imel v nedeljo, 24. julija ob 9. uri, z veseljem pa vam bom pripravil, v znamenje hvaležnosti, še orgelski koncert, ki bo v 25. junija zvečer po sv. maši. Na mojem mestu me bo zamenjal prijeten, mlajši duhovnik.

 Šmarnice se z današnjo nedeljo že prevešajo v drugo polovico, obisk pa je, na žalost, zelo skromen, zlasti obisk otrok. Potrudite se, vsaj v tej drugi polovici, in pridite k šmarnicam, k tej prelepo, starodavni, pobožnosti v čast Mariji.

 MOLITVENI NAMEN: »za družine naših prvoobhajancev«