5. VELIKONOČNA NEDELJA

 
 

10.5.2020        LETO: XXVII         ŠTEVILKA: 19

 GODOVI TEDNA:  v ponedeljek sv. Estela (Zvezdana), mučenka, v torek sv. Leopold Mandič in sv. Pankracij, mučenec, v sredo Fatimska Mati Božja in god sv. Servacija, mučenca, v četrtek sv. Bonifacij, mučenec, v petek sv. Zofija (Sonja), mučenka, v soboto sv. Janez Nepomuk, mučenec,  nedelja bo 6. velikonočna, nedelja turizma.

 V tem tednu bodo godovali trije »ledeni možje«: Pankracij, Servacij in Bonifacij. Njihovi godovi so prišli v ljudsko izročilo, ki pravi, da so na te godove zadnje možnosti, da zima še lahko pokaže svoje zobe. Vendar pa na žalost ljudje poznajo samo pregovor, ne poznajo pa, kdo so bili ti možje?!

 Vsi trije možje so dali življenje za svojega Gospoda Jezusa Kristusa. Prva dva v 4. stoletju, zadnji v 7. stoletju.  SV. PANKRACIJ je bil sin premožnih staršev iz Frigije v Mali Aziji. Kmalu po zgodnji smrti svojih staršev, sta s stricem spoznala kristjane in se z vsem srcem oklenila krščanske vere. Neki Evzebij ju je seznanil s papežem Kajem, ki je stanoval v isti ulici kot ona dva in ju je tudi krstil. Mladi Pankracij je dal vse premoženje za pomoč preganjanim kristjanom in se redno udeleževal njihovih srečanj ter bogoslužja. Ko so cesarju povedali, da je kristjan, ga je ta skušal pridobiti z velikimi obljubami. Pankracij je ostal stanoviten tudi potem, ko so mu grozili s smrtjo. Z največjo vnemo je branil svojo vero v Kristusa. Sodniku je dejal: »Res sem še mlad po letih, a moj sklep je trden in se ničesar ne bojim. Kristus mi je življenje in umreti zanj dobiček.« Dna 12. maja leta 304. sta bila oba, stric in Pankracij ob Avrelijski cesti v Rimu obglavljena. Na mestu smrti danes stoji lepa cerkev »San Pancrazio«.

  O življenju svetega SERVACIJA imamo bolj malo, a dovolj podatkov, da lahko občudujemo tega moža, velikega nasprotnika arijanske krive vere, udeleženca številnih sinod  in prijatelja sv. Atanazija. Imel naj bi burno mladost, po študiju teologije in romanju v Sveto deželo pa se je spreobrnil in dal posvetiti v duhovnika. Nekaj časa je misijonaril po severni Galiji, nato pa postal škof v Tongernu in tam deloval skoraj petdeset let. V Trierju se je srečal s sv. Atanazijem, ki je takrat živel v pregnanstvu, postala sta prijatelja in Servacij mu je skušal na vse načine pomagati lajšati življenje v tujini. Bil je svetniški mož, v molitvi  je prebedel velik del noči, strogo se je postil in v solzah prosil Boga za zaupane mu vernike. Ko se je nekoč vračal iz Rima, kamor je šel na grobove prvakov apostolov, so ga ujeli Goti, vendar ga je Bog po angelu čudežno rešil. Ko je umrl, naj bi bil dokaz njegove svetosti tudi to, da pozimi, ko je bila zasnežena vsa okolica, njegovega groba sneg ni pobelil. Njegov grob je v Maastrichtu na Nizozemskem.

SV. BONIFACIJA imenujejo »apostol Nemčije«. Rodil se je okoli l. 670 na Angleškem. S 30. Letom je kot benediktinec prejel mašniško posvečenje in šel oznanjat  Kristusa najprej rojakom, potem pa raznim nemškim rodovom. Papež ga je v Rimu  posvetil za škofa in vrnil se je nazaj na Hesensko. Poslej so se ljudje množično spreobračali v krščanstvo. Ponovno je romal v Rim in papež mu je naročil, naj si posveti v pomoč več škofov, njega pa imenoval za nadškofa. Kot 75 letni starček je šel med divje Frize, z njim je odšlo tudi več duhovnikov. Spotoma so krstili na tisoče poganov. Ob binkoštih, 5. junija, je hotel Bonifacij  birmovati novokrščene. Škof je bil ves srečen, ko je videl prihajajočo množico. Toda ti so bili pogani, ki so škofa in njegovo spremstvo napadli. Vsi so padli pod mečem, mučenčevo truplo so v sprevodu prepeljali prek Utrechta in Mainza v Fuldo, kjer še danes počiva v prekrasni cerkvi.

 Sveti mučenci so nam v opomin, kako vse premalo storimo, da bi živeli po evangeliju in kako nam lagodje tega življenja onemogoča, da bi naše življenje pričalo za resno in pogumno hojo za našim Odrešenikom Jezusom Kristusom.

 OZNANILA: Zaradi nevarnosti okužbe s korona virusom, se moramo vestno držati navodil naših škofov in državnih oblasti. Ko vstopimo v cerkev, naj si vsak razkuži roke in nadene masko. V vrsti pred obhajilom naj bo med vsakim vsaj 1,5 m odmika. -  Prvo sv. obhajilo bo jeseni! Krščevanje otrok je že dovoljeno, ob upoštevanju vseh predpisov.

 ČIŠČENJE: Smlednik, štev. 61 do konca.

 MOLITVENI NAMEN: »v spravo za naše grehe«

SOBOTA

9.5.

18: +Ivanka Zor

5. VEL.NED.

10.5.

7: za žive in umrle župljane

9: +Vladimir Zajc

PONED.

11.5.

18: +družina Jenko

TOREK

12.5.

18: +Stane in Francka Stare

SREDA

13.5.

18: +Janez Šebenik

ČETRTEK

14.5.

18: +Elizabeta Govekar

PETEK

15.5.

18: +Vinko Mlakar

SOBOTA

16.5.

18: +Frančiška Jenkole

6. VEL.NED.

17.5.

7: za žive in umrle župljane

9: +Alojz Žavbi