Zgodba o nenasilju v starševstvu |
(da bi v pravem trenutku na osnovi zgodbe tudi sami vzgojno odločali)
"Imel sam 16 let in živel sem s starši na institutu, ki ga je osnoval moj oče v Južni Afriki okoli 18 milj izven Durbana, na Sladkorni plantaži. Živeli smo globoko v notranjosti dežele in nismo imeli sosedov, tako da smo se dve sestre in jaz vedno veselili odhodov v mesto in obiskov prijateljev ali odhodov v kino.
Potem, ko sem na hitro končal z opravki, sem odšel direktno v najbližji kino. Filmi v katerih je glavno vlogo igral John Wayne me je tako zelo pritegnil, da sem pozabil na uro. Ura je bila že 17:30 ko sem se spomnil. Preden sem prevzel avto s servisa in odšlel do mesta, kjer sva se z očetom dogovorila, je bila ura že 18:00. Zaskrbljeni oče me je vprašal, 'Kje si hodil tako dolgo?' Bilo me je sram povedati, da sam gledal vestern film Johna Wayna in zato sam odgovoril, 'Avto ni bil gotov, zato sam moral počakati.' Nisem vedel, da je oče že klical na servis. Ko me je ujel na laži mi je rekel, 'Nekaj ni bilo dobro v moji vzgoji do tebe, kar ti ni dalo dovolj samozavesti, da mi poveš resnico. Da bi videl, kje sem naredil napako, bom namesto z avtomobilom šel domov 29 kilometrov peš, ter med potjo razmišljal o tem. Obul si je čevlje ter pričel pešačiti. Stemnilo se je že, ceste so bile neosvetljene in pločnikov ni bilo. Nisem ga mogel zapustiti in sem tako pet ur in pol vozil za njim, ter opazoval očeta, ki je šel skozi to agonijo zaradi moje neumne laži. Tedaj sem se trdno odločil, da ne bom več lagal. Pogosto se spomnim tega dogodka in se sprašujem, kako bi bilo če bi me oče slučajno kaznoval na način, kot to običajno počnejo starši, ali bi se sploh naučil svojo lekcijo. Ne verjamem, da bi se. Bil bi kaznovan, nekaj časa bi bil užaljen toda prej ali slej bi ponovil laž. Ta lekcija o nenasilju je bila tako močna da je ostala sveža v spominu, kot da se je dogodila včeraj. To je moč nenasilja." |